1Ti pa zapoj žalostinko nad knezi Izraelovimi
1Men du, stäm upp en klagosång över Israels furstar;
2in reci: Kaj je bila mati tvoja? Levinja; med levi je ležala, sredi levičev je redila mladino svojo.
2säg: Huru var icke din moder en lejoninna! Bland lejon låg hon; hon födde upp sina ungar bland kraftiga lejon.
3In vzredila je enega mladičev svojih, ta je postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.
3Så födde hon upp en av sina ungar, så att han blev ett kraftigt lejon; han lärde sig att taga rov, människor åt han upp.
4In slišali so o njem narodi; ujet je bil v njih jami in peljali so ga z obroči v nosnicah v deželo Egiptovsko.
4Men folken fingo höra om honom och han blev fångad i deras grop; och man förde honom med krok i nosen till Egyptens land.
5In ko je videla, da zaman čaka, da je izginila nada njena, vzame drugega mladičev svojih in stori iz njega mladega leva.
5När hon nu såg att hon fick vänta förgäves, och att hennes hopp blev om intet, då tog hon en annan av sina ungar och gjorde denne till ett kraftigt lejon.
6Ta je hodil med levi in postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.
6Stolt gick han omkring bland lejonen, ja, han blev ett kraftigt lejon; han lärde sig att taga rov, människor åt han upp.
7In podiral je njih palače in pustošil njih mesta; in opustošena je bila dežela in kar je bilo v njej od glasu njegovega rjovenja.
7Han våldförde deras änkor, deras städer förödde han. Och landet med vad däri var blev förfärat vid dånet av hans rytande.
8Tedaj so se postavili zoper njega narodi iz sosednjih pokrajin in so razpeli mrežo nad njim, v njih jami je bil ujet.
8Då bådade man upp folk mot honom runt omkring från länderna; och de bredde ut sitt nät för honom, och han blev fångad i deras grop
9In dejali so ga z obroči v nosnicah v kletko ter ga pripeljali h kralju babilonskemu; spravili so ga v trdnjavo, da bi se ne slišal več glas njegov na gorah Izraelovih.
9Sedan satte de honom i en bur, med krok i nosen, och förde honom till konungen Babel Där satte man honom in i fasta borgar, för att hans röst ej mer skulle höras bort till Israels berg.
10Mati tvoja je bila kakor vinska trta, kakor ti pri vodi zasajena; rodovitna je bila in bogata z mladikami, ker je rasla ob obilih vodah.
10Medan de levde i ro, var din moder såsom ett vinträd, planterat vid vatten. Och det blev ett fruktsamt träd, rikt på skott, genom det myckna vattnet.
11In je zaredila močne veje, pripravne za palice vladarjem, in nje rast se je visoko vzpenjala med košatimi mladicami, in daleč jo je bilo videti zaradi visokosti njene, zaradi mnogih mladik njenih.
11Det fick starka grenar, tjänliga till härskarspiror, och dess stam växte hög, omgiven av lövverk, så att det syntes vida, ty det var högt och rikt på rankor.
12A izruvana je bila v togoti, na tla vržena, in vzhodni veter je posušil njen sad: močne veje njene so se zlomile in usahnile, ogenj jih je požgal.
12Då ryckte man upp det i vrede, och det blev kastat på jorden, och stormen från öster förtorkade dess frukt. Dess starka grenar brötos av och torkade bort, elden fick förtära dem.
13In sedaj je zasajena v puščavi, v suhi in žejni zemlji.In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.
13Nu är det utplanterat i öknen, i ett torrt och törstande land.
14In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.
14Och eld har gått ut från dess yppersta gren och har förtärt dess frukt. Så finnes där nu ingen stark gren kvar, ingen härskarspira! En klagosång är detta, och den har fått tjäna såsom klagosång.