1{Pesem stopinj.} Ko je GOSPOD nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah.
1En vallfartssång. När HERREN åter upprättade Sion, då voro vi såsom drömmande.
2Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem. Tedaj so rekli med pogani: Veličastne reči je ž njimi storil GOSPOD!
2Då blev vår mun uppfylld med löje och vår tunga med jubel; då sade man bland hedningarna: »HERREN har gjort stora ting med dem.»
3Veličastne reči je storil z nami GOSPOD, veseli smo bili!
3Ja, HERREN hade gjort stora ting med oss; däröver voro vi glada.
4Pripelji nazaj, o GOSPOD, jetnike naše kakor potoke v suho deželo!
4HERRE, upprätta oss igen, såsom du återför bäckarna i Sydlandet.
5Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.
5De som så med tårar skola skörda med jubel.
6Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.
6De gå åstad gråtande och bära sitt utsäde; de komma åter med jubel och bära sina kärvar.