1Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči?
1Varför larma hedningarna och tänka folken fåfänglighet?
2Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega,
2Jordens konungar resa sig upp, och furstarna rådslå med varandra, mot HERREN och hans smorde:
3govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!
3»Låt oss slita sönder deras bojor och kasta deras band ifrån oss.»
4On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod.
4Han som bor i himmelen ler, HERREN bespottar dem.
5Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši:
5Då talar han till dem i sin vrede, och i sin förgrymmelse förskräcker han dem:
6Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.
6»Jag själv har insatt min konung på Sion, mitt heliga berg.»
7Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.
7Jag vill förtälja om vad beslutet är; HERREN sade till mig: »Du är min son, jag har i dag fött dig.
8Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.
8Begär av mig, så skall jag giva dig hedningarna till arvedel och jordens ändar till egendom.
9Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.
9Du skall sönderslå dem med järnspira, såsom lerkärl skall du krossa dem.»
10Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki!
10Så kommen nu till förstånd, I konungar; låten varna eder, I domare på jorden.
11V svetem strahu služite GOSPODU in radujte se s trepetom.Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!
11Tjänen HERREN med fruktan, och fröjden eder med bävan.
12Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!
12Hyllen sonen, så att han icke vredgas och I förgåns på eder väg; ty snart kunde hans vrede upptändas. Saliga äro alla de som taga sin tillflykt till honom.