1{Načelniku godbe. Pesem in psalm.} Ukajte Bogu po vsej zemlji!
1För sångmästaren; en sång, en psalm. Höjen jubel till Gud, alla länder;
2S strunami pojte o slavi njegovega imena, slavo pridevajte hvali njegovi!
2lovsjungen hans namns ära, given honom ära och pris.
3Govorite Bogu: Kako strašna so dela tvoja! Zavoljo velike moči tvoje se ti z laskanjem vdajajo sovražniki tvoji.
3Sägen till Gud: Huru underbara äro icke dina gärningar! För din stora makts skull visa dina fiender dig underdånighet.
4Vsa zemlja se ti bo klanjala in ti psalme prepevala, vsi bodo pevali o tvojem imenu. (Sela.)
4Alla länder skola tillbedja och lovsjunga dig; de skola lovsjunga ditt namn. Sela.
5Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim!
5Kommen och sen vad Gud har gjort; underbara äro hans gärningar mot människors barn.
6Morje je izpremenil v suho, prek velike reke so šli peš; tam smo se radovali v njem.
6Han förvandlade havet till torrt land; till fots gingo de genom floden; då gladdes vi över honom.
7Z močjo svojo gospoduje vekomaj, oči njegove opazujejo narode; kateri so uporni, naj se ne povišujejo pri sebi! (Sela.)
7Genom sin makt råder han evinnerligen, hans ögon giva akt på hedningarna; de gensträviga må icke förhäva sig. Sela.
8Slavite, ljudstva, našega Boga in glas hvale njegove naj se razlega!
8Prisen, I folk, vår Gud, och låten hans lov ljuda högt;
9Ki je dušo našo postavil v življenje in ni pripustil, da omahnejo noge naše.
9ty han har beskärt liv åt vår själ och har icke låtit vår fot vackla.
10Kajti izkušal si nas, o Bog, z ognjem si nas izčistil, kakor se čisti srebro.
10Ty väl prövade de oss, o Gud, du luttrade oss, såsom silver luttras;
11Peljal si nas v mrežo, del si nam težko breme na ledja.
11du förde oss in i fängelse, du lade en tung börda på vår rygg;
12Storil si, da so jezdili ljudje čez glavo našo, šli smo skozi ogenj in skozi vodo; a slednjič si nas pripeljal v obilo blaginjo.
12du lät människor fara fram över vårt huvud, vi måste gå genom eld och vatten. Men du har fört oss ut och vederkvickt oss.
13Z žgalnimi darovi pojdem v hišo tvojo in ti opravim svoje obljube,
13Så kommer jag då till ditt hus med brännoffer, jag vill infria mina löften till dig,
14ki so jih izrekle ustne moje in govorila usta moja v stiski moji.
14dem till vilka mina låppar öppnade sig, och som min mun uttalade i min nöd.
15Žgalne daritve pitanih ovác ti prinesem in kadilo ovnov, daroval bom vole s kozliči vred. (Sela.)
15Brännoffer av feta får vill jag frambära åt dig, med offerånga av vädurar; jag vill offra både tjurar och bockar. Sela.
16Pridite, poslušajte vsi, ki se bojite Boga, da povem, kaj je storil duši moji.
16Kommen och hören, så vill jag förtälja för eder, I alla som frukten Gud, vad han har gjort mot min själ.
17K njemu sem klical s svojimi usti in hvalnica mi je bila na jeziku.
17Till honom ropade jag med min mun, och lovsång var redan på min tunga.
18Ako bi se bil namenil v hudobnost v svojem srcu, Gospod bi ne bil slišal.
18Om jag hade förehaft något orätt i mitt hjärta, så skulle Herren icke höra mig.
19Ali slišal je Bog, ozrl se je v prošnje moje glas.Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.
19Men Gud har hört mig, han har aktat på mitt bönerop.
20Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.
20Lovad vare Gud, som icke har förkastat min bön eller vänt ifrån mig sin nåd!