¹Pavel pa smelo pogleda na veliki zbor in reče: Možje in bratje! Jaz sem z vso dobro vestjo živel pred Bogom do današnjega dne.

¹Karata-na Paulus hi porumpua toe, nanaa hawe'ea topohura toera, na'uli' -raka: "Ompi' -ompi' -ku! Moroli' mpontolumanu' nono-ku! Duu' hi eo tohe'i, kupenonoi uma ria sala' -ku hi poncilo Alata'ala."

²Veliki duhovnik Ananija pa ukaže tistim, ki so stali pri njem, naj ga udarijo po ustih.

²Nto'u-na Paulus mololita hewa toe, Imam Bohe Ananias mpohubui tauna to hi ncori Paulus mpohopo' -i.

³Tedaj mu reče Pavel: Udaril te bo Bog, stena pobeljena! Ti tu sediš, da bi me sodil po postavi, in zoper postavo me veliš bíti?

³Hampetompoi' Paulus: "Harala nahopo' Alata'ala wo'o-ko-kowo mpai', iko to lompe' hi mali-na-wadi-ko! Mohura-ko retu mai, doko' mpobotuhi kara-kara-ku ntuku' Atura Musa, bo iko moto ntiboki Atura Musa toe, apa' nupehubui rahopo' -a."

⁴Tisti pa, ki so zraven stali, reko: Velikega duhovnika Božjega psuješ?

⁴Ngkai ree, tauna to ncori Paulus mpo'uli' -ki: "Daho' rahi-ko-kona mpolibui' Imam Bohe to napelihi Alata'ala hewa tetu!"

⁵Pavel pa reče: Nisem vedel, bratje, da je veliki duhovnik; pisano je namreč: „Poglavarja naroda svojega ne preklinjaj“.

⁵Na'uli' Paulus: "Uma-kuwo ku'incai kahi'a-na Imam Bohe-e. Hiaa' ria mpu'u-di to te'uki' hi rala Buku Tomoroli' to mpo'uli': `Neo' ralibui' hapa' pangkeni ngata-ta.'"

⁶Vedoč pa, da jih je nekaj saducejev, nekaj pa farizejev, zavpije Pavel v velikem zboru: Bratje, jaz sem farizej, sin farizejev; zavoljo upanja in vstajenja od mrtvih sem na sodbi.

⁶Na'inca-hawo Paulus, topohura toera, ria-ra to mpotuku' tudui' to Saduki, ria wo'o-ra to mpotuku' tudui' to Parisi. Toe pai' napesukui mpololitai-ra omea, na'uli': "Ompi' -ompi'! Aku' toi-le to Parisi-a, pai' muli to Parisi wo'o-a. Pai' -a tumai rapohurai tohe'i-e, apa' kuparasaya-kuna, tauna to mate bate tuwu' nculii'."

⁷Ko je pa to rekel, nastane razpor med farizeji in saduceji, in zbor se razdeli.

⁷Kara'epe-na toe, momehono' -ramo to Parisi pai' to Saduki, alaa-na uma-rapa hintuwu'.

⁸Saduceji namreč pravijo, da ni vstajenja in tudi angela in duha ne, farizeji pa priznavajo oboje.

⁸Apa' ntuku' to Saduki, tauna to mate uma tuwu' nculii', pai' uma ria kao' manusia' to tuwu' liu-liu, pai' uma ria mala'eka. Tapi' to Parisi-rana, raparasaya hawe'ea toe.

⁹In nastane velik krik; in nekateri pismarji od strani farizejske vstanejo, se prepirajo in reko: Nič hudega ne vidimo na tem človeku; kako pa, če mu je duh govoril ali angel?

⁹Ka'omea-na, moe' -mi pomehono' -ra. Ria ba hangkuja dua guru agama to tono' hi to Parisi mokore pai' mehono', ra'uli': "Uma ria sala' -na tau tohe'ii. Meka' ba lue' ria mpu'u-di mala'eka ba rate mpololitai-i."

¹⁰Ko je pa nastal velik razpor, se je bal tisočnik, da ne bi Pavla raztrgali, ter ukaže vojakom, naj pridejo doli in ga siloma potegnejo izmed njih ter odpeljejo v grad.

¹⁰Ngkai ree, kaboo-bohea lau-mi pomehono' -ra, alaa-na koro' -imi kapala' tantara, nee-neo' mpai' Paulus rapomerentai lau-imi. Nahubui-mi tantara-na hilou mpo'ala' Paulus, pai' -i rakeni nculii' hilou hi tomi tantara.

¹¹Drugo noč pa pristopi Gospod k njemu in reče: Srčen bodi! Zakaj kakor si v Jeruzalemu pričal zame, tako moraš tudi v Rimu pričati.

¹¹Bengi karomengia-na Paulus hi tomi tantara toe, muu-mule' mokore-imi Pue' Yesus hi ncori-na, na'uli' -ki: "Pakaroho nono-nu. Oti-mi nuposabi' -ka hi Yerusalem rei, pai' bate nuposabi' wo'o-ka mpai' hi ngata Roma."

¹²Ko se je pa zdanilo, se zbere nekaj Judov, in se zarote, da ne bodo ne jedli, ne pili, dokler ne ubijejo Pavla.

¹²Kamepulo-na, ba hangkuja dua to Yahudi mohawa' mpopatehi Paulus. Mosumpa-ra, ra'uli': "Uma-kai ulu ngkoni' ba nginu ane da koo-ko'ia kipatehi-i!"

¹³Bilo jih je pa več nego štirideset, ki so sklenili tako zaroto.

¹³Kadea-ra to mosumpa toera, labi opo' mpulu'.

¹⁴Ti pristopijo k višjim duhovnikom in starejšinam in reko: S prisego smo se zakleli, da ne okusimo ničesar, dokler ne ubijemo Pavla.

¹⁴Jadi', hilou-ramo to mosumpa toera hi imam pangkeni pai' pangkeni to Yahudi ntani' -na, ra'uli': "Mojanci mpu'u-kai hante mosumpa, uma-kai ulu ngkoni' napa-napa ane ko'ia kipatehi-i Paulus.

¹⁵Sedaj torej vi z velikim zborom naznanite tisočniku, naj ga jutri pripelje doli k vam, kakor da bi hoteli natančneje preiskati njegovo zadevo; a mi smo pripravljeni, da ga ubijemo, preden se približa.

¹⁵Wae-pi, kiperapi' hi tuama-tuama hante topohura agama bona nipakatu sura hilou hi kapala' tantara to Roma, mperapi' bona Paulus rakeni nculii' mponyanyo-koi, ntani' raparesa' tena kara-kara-na. Ntaa' kilede-idi pai' kipatehi hi lengko ohea-e!"

¹⁶Slišal je pa o tem zalezovanju sin sestre Pavlove, ter pride in stopi v grad in sporoči Pavlu.

¹⁶Jadi', hawa' -ra toe na'epe pino'ana' -na Paulus. Kahilou-nami hi tomi tantara mparata patuju-ra toe hi Paulus.

¹⁷Pavel pa pokliče enega od stotnikov in reče: Tega mladeniča odpelji k tisočniku, ima mu namreč nekaj sporočiti.

¹⁷Ngkai ree, Paulus mpokio' hadua tadulako pai' na'uli' -ki: "Po'ema' ana' toii hilou hi kapala'. Ria anu naparata."

¹⁸On ga torej vzame in pripelje k tisočniku ter reče: Jetnik Pavel me je poklical in prosil, naj tega mladeniča popeljem k tebi, ki ima nekaj govoriti s teboj.

¹⁸Napo'ema' mpu'u-imi hilou hi kapala' pai' na'uli': "Paulus, to ratarungku' toei ria, merapi' bona kukeni-i ana' toii tumai hi Kapala'. Ria anu naparata-koko."

¹⁹In tisočnik ga prime za roko in odstopi ž njim na stran in vpraša: Kaj je, kar imaš povedati?

¹⁹Jadi', kapala' tantara toei mpokamu pale-na ana' toei, pai' natete' -i hilou bona hira' rodua-wadi, pai' napekune' -i: "Napa to doko' nu'uli' -ka, uto'?"

²⁰In reče: Judje so se dogovorili, da te poprosijo, da bi jutri pripeljal Pavla v veliki zbor, kakor da bi hotel kaj natančnejšega izprašati zanj.

²⁰Na'uli' ana' toei: "Ria-ra to Yahudi to mohawa', merapi' hi Kapala' bona mepulo mpai' uma' -ku rakeni hi poromua topohura, ntani' ra'uli' raparesa' tena kara-kara-na.

²¹Ti jih pa ne poslušaj: zalezuje ga namreč izmed njih več nego štirideset mož, ki so se zarotili, da ne bodo ne jedli, ne pili, dokler ga ne umore; in sedaj so pripravljeni in čakajo obljube tvoje.

²¹Neo' ratuku' pomperapia' -ra! Apa' ria-ra labi opo' mpulu' to mengkawuni hi ohea doko' mpo'inawu-i. Mojanci-ra hante mosumpa bona uma-ra ulu ngkoni' ba nginu ane da koo-ko'ia-i rapatehi. Toe lou, rodo-ramo mpopea woli' lolita ngkai Kapala' -damo."

²²Tedaj tisočnik odpusti mladeniča, naročivši mu: Naj nikomur ne poveš, da si mi to naznanil.

²²Na'uli' kapala' tantara toei: "Neo' nu'uli' hi hema-hema kanulohu-namaka patuju-ra tetu-e." Oti toe, pai' nahubui-imi nculii'.

²³In pokliče dva stotnika in veli: Pripravite dvesto vojakov, da pojdejo do Cezareje, in sedemdeset konjikov in dvesto suličnikov po tretji uri v noči;

²⁴Oti toe, kapala' tantara toei mpokio' rodua tadulako-na, pai' na'uli' -raka: "Porodo ro'atu tantara biasa, pai' pitu mpulu' tantara to mojara', pai' ro'atu wo'o tantara to moponcii'. Porodo wo'o jara' to nahawi' Paulus. Jaa sio bengi toe mpai' lau, me'ongko' -mokoi hilou hi Kaisarea, keni-i Paulus hilou hi Gubernur Feliks. Pai' jaga lompe' -i bona uma-i moapa hi ohea."

²⁴ukaže tudi, naj imajo živino pripravljeno, da Pavla posade nanjo in ga zdravega pripeljejo k Feliksu, namestniku [Ali: deželnemu poglavarju.].

²⁵Oti toe, kapala' tantara mpo'uki' sura hilou hi gubernur, moni-na hewa toi:

²⁵In napiše pismo, ki se je takole glasilo:

²⁶"Hi Gubernur Feliks to rabila'. Wori' tabe ngkai aku', Klaudius Lisias!

²⁶Klavdij Lizija pozdravlja častitega namestnika Feliksa.

²⁷Dohe sura toi, kupakatu hi Tuama hadua tauna to rahanga' Paulus. Paulus toii, rahoko' -i to Yahudi wengi, pai' neo' rapatehi lia-imi. Tapi' ku'epe Katoroma-nai. Toe pai' hilou-ama hante tantara-ku mpe'agoi-i ngkai laintongo' -ra.

²⁷Tega moža so Judje zgrabili in ga hoteli umoriti; ali prišel sem z vojsko in ga otel, ko sem zvedel, da je Rimljan.

²⁸Apa' doko' ku'inca napa to rapakilu-ki, toe pai' kukeni-i hilou hi topohura to Yahudi bona raparesa'.

²⁸Hoteč pa zvedeti vzrok, zakaj ga tožijo, sem ga peljal v njih veliki zbor;

²⁹Raparesa' -i toe, uma-hawo ria sala' -na to masipato' rapatehi ba ratarungku' -ki. Pangadua' -ra toe, ngkai ada agama-ra moto-wadi.

²⁹in našel sem, da ga tožijo za vprašanja svoje postave, da pa nima nobene krivice, za katero bi bil vreden smrti ali spon.

³⁰Oti toe, ku'epe karia-na patuju dada'a to Yahudi hi hi'a. Toe pai' kupopekeni-i tilou hi Tuama Gubernur. Pai' ku'uli' -raka bali' -na hi rei, kana tilou-ra hi Gubernur ane doko' rapakilu-i. Hudu rei."

³⁰Ko se mi je pa naznanil naklep, ki so ga kovali zoper tega moža, sem ga poslal zdajci k tebi, sporočivši tudi tožnikom, naj pred teboj povedo, kar imajo zoper njega. Zdrav!

³¹Ngkai ree, ka'oti-na na'uki' sura toe, nahubui tantara-na mpokeni-i Paulus hilou hi Gubernur. Hi bengi toe rakeni-i hilou hi ngata Antipatris.

³¹Tedaj so vojaki, kakor jim je bilo naročeno, vzeli Pavla in ga odpeljali po noči v Antipatrido.

³²Kamepulo-na tantara to mako' witi' nculii' hilou hi tomi tantara. Tantara to mojara' -damo mpokeni Paulus kaliliu hilou hi Kaisarea.

³²A drugi dan so se vrnili v grad, pustivši konjike, da so šli ž njim.

³³Karata-ra hi Kaisarea, ratonu-miki Gubernur sura to ngkai kapala' -ra, pai' Paulus wo'o ratonu hi kuasa Gubernur.

³³Ko pridejo ti v Cezarejo, oddado pismo namestniku in postavijo tudi Pavla predenj.

³⁴Ka'oti-na Gubernur mpobasa sura toe, napekune' -i Paulus: "Hiapa ngata kaputua-nu?" Natompoi' Paulus: "Hi tana' Kilikia." Kana'inca-na Gubernur toe,

³⁴Ko pa prebere pismo, ga vpraša, iz katere pokrajine je, in zvedevši, da je iz Cilicije,reče: Zaslišal te bom, kadar pridejo tudi tožniki tvoji. In ukaže, naj ga varujejo v dvorcu Herodovem.

³⁵na'uli' -mi: "Wae. Kuparesa' moto kara-kara-nu ane rata-ra-damo mpai' bali' -nu." Oti toe, nahubui tantara-na mpojaga Paulus hi rala tomi bohe to nawangu Magau' Herodes owi.

³⁵reče: Zaslišal te bom, kadar pridejo tudi tožniki tvoji. In ukaže, naj ga varujejo v dvorcu Herodovem.