¹Agripa pa reče Pavlu: Dopušča se ti, da sam zase govoriš. Tedaj Pavel iztegne roko in se zagovarja:

¹Oti toe, na'uli' Agripa hi Paulus: "Rapalogai-moko-kowo mololita, mpo'uli' noa' -nu." Paulus mpo'ongko' pale-na, pai' -i mpo'uli' noa' -na. Lolita-na hewa tohe'i:

²Srečnega se štejem, kralj Agripa, da se smem danes pred teboj zagovarjati za vse, česar me Judje dolže,

²"Magau' Agripa to kubila'! Lomo' -lomo' -na ku'uli', morasi' lia-a, ma'ala-a-kuwo mpo'uli' noa' -ku hi Magau', mpotompoi' hawe'ea pangadua' to Yahudi hi aku'.

³zlasti ker vem, da poznaš vse šega in prepire pri Judih: zato te prosim, da bi me potrpežljivo poslušal.

³Hangkedia' -nami apa' Magau' mpo'inca lia ada pai' tudui' to rapomehonoi' to Yahudi. Toe pai' merapi' -a-kuwo bona mosabara-ko mpe'epei-ka-kuwo noa' -ku.

⁴Kar se torej tiče življenja mojega od mladosti, kakšno je bilo od začetka med narodom mojim in v Jeruzalemu, vedo vsi Judje,

⁴"Hawe'ea to Yahudi mpo'inca omea dala ngkatuwu' -ku ngkai lomo' -na. Ngkai kakedia' -ku mo'oha' -a dohe ompi' -ku hi Yerusalem.

⁵ker me poznajo od začetka, če hočejo pričati, da sem živel po najostrejši ločini bogoslužja našega kot farizej.

⁵Mahae moto-mile ra'inca gau' -kue. Ane dota-ra, hira' moto ma'ala mpotutura dala ngkatuwu' -ku ngkai lomo' -na, ka'aku' -na tohe'i mpotuku' tudui' to Parisi, to mantata' mpu'u petuku' -ra hi hawe'ea ada agama Yahudi.

⁶In sedaj stojim pred sodbo zavoljo upanja v obljubo, ki jo je Bog dal očetom našim,

⁸Jadi', hewa toe lau, mokore-a hi rehe'i bona raparesa', apa' kusarumaka Alata'ala mpopadupa' janci-na hi ntu'a-ta owi to mpo'uli': hawe'ea tomate napotuwu' nculii' hi eo mpeno. Kita' muli Israel to hampulu' rontina, hawe'ea-ta mpopea kadupa' -na pojanci toe, toe pai' mepue' ncuu-ta hi Alata'ala, lompe' hi eo-na lompe' hi bengi-na. Magau' to kubila', ngkai pepangala' -ku hi pojanci Alata'ala toe-die, pai' alaa-na rapakilu-a to Yahudi toi-e. Pai' koi' ompi' -ompi' -ku to Yahudi! Napa-di pai' uma nipangalai' kabaraka' -na Alata'ala mpotuwu' nculii' tomate-e?

⁷ki jo dvanajsteri rodovi naši upajo doseči, stanovitno služeč Bogu noč in dan. Zavoljo tega upanja sem, o kralj, tožen od Judov.

⁹"Owi wo'o-kuwo-le, wori' nyala akala-ku mpo'ewa tauna to mpotuku' Yesus to Nazaret toei.

⁸Zakaj se vam zdi neverjetno, da Bog mrtve obuja?

¹⁰Hiaa' ku'ewa mpu'u-ra hi Yerusalem. Hante sura kuasa ngkai imam pangkeni, wori' tauna to mepangala' hi Yesus kutarungku'. Kupokono wo'o-kuwo ane rahuku' mate-ra.

⁹Tudi jaz sem sicer menil, da moram zoper ime Jezusa Nazarečana storiti veliko nasprotnega.

¹¹Wori' ngkani-a mpobalinai' -ra hi rala tomi posampayaa, pai' kupewuku-ra mposapuaka pepangala' -ra hi Yesus. Dede' -damo nono-ku, alaa-na hilou-ama hi ngata-ngata to molaa mpobalinai' -ra.

¹⁰To sem tudi storil v Jeruzalemu; in veliko svetih sem zaprl v ječe, ko sem bil prejel pooblastilo za to od višjih duhovnikov, in ko so jih morili, sem dajal svoj glas zoper nje.

¹³"O Magau' to kubila', hante patuju toe-mi, pai' hilou-a hi ngata Damsyik, rapowiti' pai' rawai' kuasa ngkai imam pangkeni. Hi pomako' -ku hilou hi Damsyik toe, hi lengko ohea-a-pidi, kira-kira tebua' -mi eo, muu-mule' kuhilo baja to mehini ngkai langi' mpohinii-a hante doo-doo-ku. Baja toe meliu kabaja-na ngkai hini eo.

¹¹In po vseh shodnicah sem jih pogostoma mučil in silil preklinjati Jezusa; in neizmerno sem divjal zoper nje in jih preganjal celo v inostranskih mestih.

¹⁴Kamodungka-kai omea-mi. Pai' ria ku'epe to mpololitai-a hi rala basa Yahudi, na'uli' -ka: `Saulus! Saulus! Napa pai' nubalinai' -a? Aga iko moto-kowo mpai' to peda' ane nujojo mpo'ewa pekio' Pue' -nu!'

¹²In ko sem zategadelj šel v Damask z oblastjo in dovoljenjem od višjih duhovnikov,

¹⁵"Ku'uli' -ki: `Ha hema-ko Pue'?' "Natompoi' -a: `Aku' -mile Yesus, to nubalinai' -e!

¹³opoldne na potu sem videl, o kralj, z neba luč, svetlejšo od sončne svetlobe, ki je obsijala mene in tiste, ki so šli z menoj.

¹⁶Aga wae lau, mokore-moko! Mehupa' -ama hi iko hewa toe lau, apa' ria patuju-ku hi iko: kupelihi-moko jadi' topobago-ku pai' sabi' -ku. Iko kana mpoparata hi tau ntani' -na napa to nuhilo-mi eo toe lau, pai' napa to kupopohiloi-koko hi eo-eo to tumai mpai'.

¹⁴In ko smo vsi popadali na zemljo, sem slišal glas, da mi pravi v hebrejskem jeziku: Savel, Savel, kaj me preganjaš? Težko ti je proti ostnu brcati.

¹⁷Kubahaka moto-ko mpai' ngkai kuasa-ra to Yahudi pai' ngkai kuasa-ra to bela-ra to Yahudi. Kusuro-moko hilou mpokeni Lolita-ku hi tauna to bela-ra to Yahudi.

¹⁵Jaz sem pa rekel: Kdo si, Gospod? Gospod pa veli: Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.

¹⁸Kusuro-ko hilou mpobini' mata-ra, pai' mpotete' -ra ngkai kabengia-na tumai hi kabajaa-ku; bona tebahaka-ra ngkai kuasa Magau' Anudaa' pai' nakuasai-ramo Alata'ala; bona te'ampugi jeko' -ra pai' jadi' -ramo bagia Alata'ala sabana pepangala' -ra hi Aku'.'

¹⁶Ali vstani in stopi na noge. Zato namreč sem se ti prikazal, da te postavim za služabnika in pričo tega, kar si videl, in tega, v čemer se ti bom pokazoval,

¹⁹"O Magau' Agripa to kubila', toe-mi pai' kuhuduwukui oa' mpotuku' napa to na'uli' -ka Pue' hi rala pangila-ku toe-e.

¹⁷ko te bom reševal od ljudstva judovskega in poganov, med katere te sedaj pošiljam,

²⁰Kuparata hi hawe'ea tauna kareba to mpo'uli': kana medea-ta ngkai jeko' -ta pai' mpotonu katuwu' -ta hi Alata'ala, pai' kana tapopohiloi hante gau' -ta kamedea-ta mpu'u-mi ngkai jeko' -ta. Lomo' -na kareba toe kuparata hi ngata Damsyik, oti toe hi Yerusalem pai' hobo' hi tana' Yudea. Pai' hilou wo'o-a hi tauna to bela-ra to Yahudi mpokeni kareba toe.

¹⁸da jim odpreš oči, da se izpreobrnejo od teme k luči in od oblasti satanove k Bogu: da prejmo odpuščenje grehov in delež med posvečenimi po veri, ki je v mene.

²¹Toe-mi pai' alaa-na rahoko' to Yahudi-a hi Tomi Alata'ala, doko' rapatehi.

¹⁹Zato, kralj Agripa, nisem bil nepokoren nebeški prikazni,

²²Aga nau' wae, Alata'ala mpotulungi-a ngkai lomo' -na duu' rata hi eo toe lau. Toe pai' mokore-a hi rehe'i mpo'uli' posabi' -ku hi tauna omea, lompe' maradika lompe' ntodea. Napa to ku'uli' tohe'i, uma ria ntani' -na, bate hibalia hante napa to nalowa ami' -mi nabi Musa pai' nabi-nabi ntani' -na owi,

²⁰ampak oznanjeval sem najprej tem, ki so bili v Damasku, potem v Jeruzalemu in po vsej deželi Judejski in tudi poganom, naj se izpokore in izpreobrnejo k Bogu, opravljajoč dela, vredna izpokorjenja.

²³to mpo'uli': Magau' Topetolo' kana mporata kaparia duu' -na rapatehi, pai' Hi'a-mi to lomo' -na tuwu' nculii' ngkai kamatea. Bona Hi'a-mi to mpokeni kabajaa-na hi hawe'ea tauna, ba to Yahudi-ra ba bela-ra to Yahudi."

²¹Zato so me Judje v templju zgrabili in poskusili svojeročno umoriti.

²⁴Bula-na Paulus mololita-pidi mpo'uli' noa' -na, mejeu' -mi Festus na'uli': "Wuli-ko Paulus! Kapantea-nu to wori' tetu mpokeni-ko wuli."

²²Ali dobivši pomoč, ki je od Boga, stojim do današnjega dne in pričujem malim in velikim, ne govoreč ničesar drugega, nego kar so govorili proroki in Mojzes, da se bo zgodilo,

²⁵Na'uli' Paulus: "Uma-a-kuwo wuli, O Gubernur to kubila'. Monoto moto nono-ku, pai' makono lolita-ku.

²³namreč, da mora Kristus trpeti in kot prvi iz vstajenja mrtvih luč oznanjevati temu narodu in poganom.

²⁶Ane Magau' Agripa, na'inca wo'o-hawo hawe'ea to ku'uli' we'i. Toe pai' daho' -a-kuwo mololita hante kalonto' -lonto' -na. Apa' ku'uli' uma ria to ko'ia na'incai Magau', apa' hawe'ea to jadi' tohe'e uma jadi' hi kawunia-na.

²⁴Ko se pa tako zagovarja, reče Fest z močnim glasom: Meša se ti, Pavel! Velika učenost tvoja ti jemlje um.

²⁷Magau' Agripa to kubila'! Nupangala' wa lolita nabi owi-e? Kusarumaka bate nupangala'!"

²⁵Pavel pa reče: Ne meša se mi, vrli Fest, temuč besede resnice in razumnosti govorim.

²⁸Na'uli' Magau' Agripa mpo'uli' -ki Paulus: "Ha nu'uli' -kona mojoli mpobawai-a jadi' to Kristen hangkale'liu-e?"

²⁶Saj ve za to stvar kralj, h kateremu tudi prostosrčno govorim; prepričan sem namreč, da mu ni nič tega neznanega, kajti to se ni godilo v zakotju.

²⁹Na'uli' Paulus: "Hi tempo to hangkale'liu ba tempo to mahae, mekakae-a hi Alata'ala bona Magau' hante hawe'ea to mpo'epe lolita-ku eo toe lau jadi' hewa aku' toi. Sampale-wadi pohoo' tohe'i-e, neo' mporata-koi."

²⁷Veruješ, kralj Agripa, prorokom? Vem, da veruješ.

³⁰Kahudu-na Paulus mololita, mokore-ramo magau' pai' gubernur pai' Bernike hante doo-ra, pai' -ra malai-mi ngkai tomi porumpua.

²⁸Agripa pa reče Pavlu: Malo, pa me boš pregovoril, da postanem kristjan.

³¹Karata-ra hi mali-na, momepololitai-ramo ra'uli': "Tau tohe'ei ria, uma-hawo ria sala' -na to natao rapatehi-ki ba ratarungku' -ki."

²⁹Pavel pa reče: Želel bi od Boga, bodisi za malo ali za veliko, da ne bi samo ti, ampak tudi vsi, ki me danes poslušajo, bili taki, kakršen sem tudi jaz, izimši te spone.

³²Na'uli' Magau' Agripa mpo'uli' -ki Festus: "Kakono-na, ane ke uma-i mpopebua' kara-kara-na hi Kaisar, ma'ala tabahaka lau-imi."

³⁰In vstanejo kralj in namestnik in Bernika in kateri so ž njim sedeli,

³¹ter odidejo na stran in se razgovarjajo in pravijo: Ta človek ne dela nič smrti ali spon vrednega.Agripa pa reče Festu: Lahko bi se bil izpustil ta človek, da se ni sklical na cesarja.

³²Agripa pa reče Festu: Lahko bi se bil izpustil ta človek, da se ni sklical na cesarja.