¹In veliki duhovnik reče: Je li to tako?

¹Mepekune' Imam Bohe hi Stefanus, na'uli': "Makono mpu'u hewa to ra'uli' bali' -nu toera-e?"

²On pa reče: Možje, bratje in očetje, poslušajte! Bog slave se je prikazal očetu našemu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden se je nastanil v Haranu,

²Na'uli' Stefanus: "Ompi' -ompi', tuama-tuama! Pe'epei-ka-kuwo ulu lolita-ku! Owi, nto'u ntu'a-ta Abraham hi tana' Mesopotamia-pidi, kako'ia-na mentoli tumai hi ngata Haran, Alata'ala to bohe kabaraka' -na mehupa' hi ntu'a-ta toei,

³in mu je rekel: Odidi iz zemlje svoje in od rodovine svoje, in pojdi v zemljo, ki ti jo pokažem.

³na'uli' -ki: `Palahii ngata-nu pai' ompi' -nu. Hilou-ko hi ngata to kutudo' -koko mpai'.'

⁴Tedaj je odšel iz zemlje Kaldejske in se je nastanil v Haranu. In odtod, ko je bil oče njegov umrl, ga je Bog preselil v to zemljo, v kateri vi sedaj prebivate.

⁴Toe pai' napalahii mpu'u-mi tana' -ra to Kasdim tumai hi ngata Haran. Hi ngata Haran toe, tuama-na Abraham mate-mi. Pai' oti toe, Alata'ala mpopentoli wo'o-imi Abraham tumai hi tana' tohe'i, to tapo'ohai' -mi tempo toi-e.

⁵In ni mu dal dediščine v njej, še za stopinjo noge ne, in jo je obljubil dati njemu v posest in semenu njegovemu za njim, ko še ni imel sina.

⁵Nto'u toe, Alata'ala uma mpowai' tana' toi hi Abraham, nau' hampotomia. Sampale-di, Alata'ala mojanci hi Abraham, na'uli': `Tana' tohe'i mpai' kuwai' -koko, duu' rata hi muli-muli-nu.' Hiaa' nto'u toe, ko'ia-hawo ria ana' -na.

⁶Rekel je pa Bog tako: „Seme tvoje bo priseljeno v tuji zemlji, in sužnosti ga podvržejo in hudo bodo ravnali ž njim štiristo let.

⁶Aga Alata'ala mpo'uli' -ki Abraham hewa toi: `Muli-nu mpai' mesowo' hi ngata doo. Pue' ngata toera mpai' mpobatua-ra pai' mpobalinai' -ra hante makanca rala-na opo' atu mpae.

⁷Toda narod, ki mu bodo sužnjevali, bom sodil jaz, je dejal Bog; in potem izidejo in bodo meni služili na tem mestu“.

⁷Tapi' oti toe, Aku' moto mpohuku' pue' ngata to mpobatua muli-nu toera, pai' lako' malai-rada ngkai tana' tetu, tumai mpopue' -a hi tana' tohe'i.' Wae-mi lolita-na Alata'ala hi Abraham.

⁸In dal mu je zavezo obreze; in tako je rodil Izaka in ga je obrezal osmi dan, in Izak Jakoba, in Jakob dvanajstere očake.

⁸Oti toe, Alata'ala mpobabehi pojanci posidaia' -na hante Abraham, pai' nahubui bona Abraham pai' hawe'ea muli-na ratini'. Ada petini' toe jadi' tanda pojanci-na Alata'ala hante muli Abraham. Jadi', putu mpu'u-mi ana' Abraham to rahanga' Ishak, natini' -imi hi eo kawalu-na. Oti toe wo'o-hawo, Ishak mpotini' Yakub ana' -na. Pai' Yakub mpotini' ana' -na to hampulu' rodua. Pai' hira' toe-mi to jadi' ntu'a-ta kita' to Yahudi.

⁹In očaki so iz nevoščljivosti prodali Jožefa v Egipt; a Bog je bil ž njim

⁹"Ntu'a-ta toera mohingi' hi Yusuf ompi' -ra, alaa-na rapobalu' -i pai' -i rapobatua hi tana' Mesir. Aga Alata'ala mpodohei-i,

¹⁰in ga je rešil iz vseh nadlog njegovih in mu dal milost in modrost pred Faraonom, kraljem egiptovskim, ki ga je postavil za poglavarja nad Egiptom in vso hišo svojo.

¹⁰pai' ka'omea-na nabahaka-imi ngkai hawe'ea kaparia-na. Nawai' -i kapantea to mpokagoe' nono Firaun, magau' hi tana' Mesir, alaa-na Firaun mpo'ongko' -i jadi' gubernur tana' Mesir pai' jadi' topohawa' hi rala tomi-na.

¹¹Prišla pa je lakota nad vso zemljo Egiptovsko in Kanaansko in velika nadloga; in niso našli živeža očetje naši.

¹¹Ngkai ree, rata-mi oro' bohe hobo' hi tana' Mesir pai' tana' Kanaan. Rata-mi oro' bohe toe, wori' tauna to ntodohaka, pai' ntu'a-ta wo'o uma-pi ria pongkoni' -ra.

¹²Ko pa je slišal Jakob, da je žita v Egiptu, je poslal tja očete naše prvikrat;

¹²Ngkai ree, na'epe Yakub, ria-hana pae rapobalu' hi Mesir. Toe pai' nahubui-ramo ana' -ana' -na, ntu'a-ta toera-e, hilou hi Mesir. Tohe'e pomako' -ra to lomo' -na hilou hi Mesir.

¹³in v drugo so spoznali Jožefa bratje njegovi, in znana je postala Faraonu rodovina Jožefova.

¹³Kahilou-ra karongkani-na, nalohu-miraka Yusuf kahi'a-nami ompi' -ra. Nto'u toe lako' na'inca-di Firaun kahema-ra ompi' -na Yusuf.

¹⁴Pošlje pa Jožef in pokliče očeta svojega Jakoba in vse sorodstvo svoje, petinsedemdeset duš.

¹⁴Oti toe, Yusuf mpakatu kareba hilou hi Yakub tuama-na, mpo'uli' -ki bona hira' hantinaa mentoli hilou hi tana' Mesir. Kawori' tauna to mentoli hilou hi Mesir toe, pitu mpulu' lima.

¹⁵In prišel je Jakob doli v Egipt, in tam je umrl on in očetje naši;

¹⁵Jadi', mentoli mpu'u-imi Yakub hi tana' Mesir, pai' tida hi ria duu' -na mate. Wae wo'o hawe'ea ana' -na.

¹⁶in prinesli so jih v Sihem in položili v grob, ki ga je kupil Abraham za ceno v srebru od sinov Hemorjevih v Sihemu.

¹⁶Aga wuku-ra rakeni nculii' moto tumai hi ngata Sikhem pai' ratana hi rala daeo' to na'oli Abraham ngkai muli Hemor hante doi pera'.

¹⁷Ko se je pa bližal čas obljube, ki jo je prisegel Bog Abrahamu, je raslo ljudstvo in se množilo v Egiptu,

¹⁷"Mahaa-hae ngkai ree, neo' rata-mi tempo-na Alata'ala mpopadupa' pojanci-na hi Abraham. Momuli-muli-ramo ntu'a-ta hi tana' Mesir, duu' -na wori' lia-ramo.

¹⁸dokler ni začel vladati v Egiptu drug kralj, ki ni poznal Jožefa.

¹⁸Ka'omea-na, ria magau' to moparenta hi Mesir, to uma mpokiwoi kahema-na Yusuf.

¹⁹Ta je zvijačno ravnal z rodom našim in zatiral očete naše, da so morali izpostavljati otroke svoje, da bi ne ostali živi.

¹⁹Magau' toei mposapai ntu'a-ta owi pai' nabalinai' -ra. Nahubui-ra mpotadi ana'lei-ra bona mate.

²⁰V tem času se je rodil Mojzes in je bil prijeten [Dobesedno: lep.] Bogu; in tri mesece so ga redili v hiši očeta njegovega.

²⁰Nto'u toe, putu-imi-hawo Musa. Musa toei, hadua ana' to subo' lia. Tolu mula-i-wadi rapodoo rala tomi totu'a-na, pai' -i ratadi.

²¹A ko je bil izpostavljen, ga je vzela hči Faraonova in ga je odgojila sebi za sina.

²¹Hi karatadi-na toe, ana' toronaa Firaun mpotima' -i, pai' napodoo naponcawa ana' -na moto-mi.

²²In naučil se je Mojzes vse modrosti Egipčanov, in je bil mogočen v svojih besedah in dejanjih.

²²Jadi', Musa rapoposikola hi hawe'ea kapantea to Mesir, pai' alaa-na mokuasa mpu'u-i hi pololita-na pai' hi pongkale-na.

²³Ko je pa dopolnil štirideset let, mu je prišlo na misel, obiskati brate svoje, sinove Izraelove.

²³"Kahono' -na opo' mpulu' mpae-mi umuru-na Musa, ria patuju-na doko' mpencuai' hingka ompi' -na muli Israel.

²⁴In ko je videl nekoga, da trpi krivico, ga je obranil in v maščevanje tega, ki je krivico trpel, je ubil Egipčana.

²⁴Karata-na hi ria, mpohilo-i hadua to Israel naweba' hadua to Mesir. Kahilou-nami mpehawa-ki ompi' -na, mpopatehi to Mesir toei.

²⁵Menil je pa, da njegovi bratje umejo, da jim hoče Bog po njegovi roki dati odrešenje; toda oni niso tega razumeli.

²⁵Na'ulia' -hana Musa, ra'inca moto ompi' -na kahi'a-nami to napopale Alata'ala mpobahaka-ra ngkai karapobatuaa-ra. Ntaa' uma-di ra'incai.

²⁶A drugi dan je prišel k njim, ko so se prepirali, in jih je miril, rekoč: Možje, vi ste bratje; zakaj delate krivico drug drugemu?

²⁶"Kamepulo-na, nahilo wo'o rodua to motuda', paka' to Israel. Jadi', apa' doko' napopohintuwu' -ra, toe pai' na'uli' -miraka: `Napa pai' motuda' moto-mokoi, koi' ntali ompi'?'

²⁷Tisti pa, ki je delal krivico bližnjemu, ga odpahne, rekoč: „Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika nad nami?

²⁷Tapi' to hadua to mpoweba' -mi doo-na mpotulaka Musa pai' na'uli' -ki: `Hema to mpo'ongko' -ko jadi' pangkeni to mpobotuhi kara-kara-kai?

²⁸Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj ubil Egipčana?“

²⁸Ba doko' mpopatehi aku' wo'o-moko, hewa kampopatehi-nu to Mesir wengi-e?'

²⁹Mojzes je pa pobegnil na to besedo in je bil tujec v zemlji Madianski, kjer je rodil dva sina.

²⁹Kana'epe-na Musa telohu-mi kehi-na toe, metibo' -imi ngkai tana' Mesir hilou tida hi tana' Midian. Hi ria-i motobinei, pai' -i mo'anai' rodua.

³⁰In ko se je dopolnilo štirideset let, se mu je prikazal v puščavi gore Sinajske angel v plamenu gorečega grma.

³⁰"Opo' mpulu' mpae ngkai ree, mehupa' hadua mala'eka mpohirua' -ki Musa hi tana' to wao' mohu' Bulu' Sinai. Mala'eka toe mehupa' hi rala julumpu to jela'.

³¹Ko je pa Mojzes to videl, se je začudil prikazni; in ko pristopi, da bi pogledal, se mu oglasi glas Gospodov:

³¹Konce-i Musa mpohilo toe, toe pai' hilou namohui' doko' na'inca ba napa-i-hawo. Nto'u toe, na'epe lolita Pue' to mpo'uli':

³²„Jaz sem Bog očetov tvojih, Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov“. Mojzes pa strepeta in si ne upa tja pogledati.

³²`Aku' -mi Alata'ala to rapue' ntu'a-nu. Aku' -mi Alata'ala to napue' Abraham, Ishak pai' Yakub.' Mpo'epe toe, moridi' -imi Musa nakeni eka' -na, pai' uma-ipi daho' mponaa julumpu to jela' toe.

³³Reče pa mu Gospod: „Sezuj obuvalo z nog svojih; kajti mesto, ki na njem stojiš, je sveta zemlja.

³³Na'uli' wo'o-mi Pue' mpo'uli' -ki: `Roncu sapatu' -nu, apa' tana' to nupokorei tetu-e, tana' to moroli'.

³⁴Dobro sem videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih zdihovanje sem slišal; in stopil sem doli, da jih rešim. In sedaj pridi, pošljem te v Egipt“.

³⁴Kuhilo mpu'u-mi kapai' tuwu' -ra ntodea-ku to Israel hi Mesir. Ku'epe-mi pontodohaka-ra. Toe pai' hompo-ama tumai doko' mpobahaka-ra. Jadi', tumai-ko, kuhubui-ko hilou hi tana' Mesir, bona mpobahaka-ra to Israel.' Toe-mi lolita-na Pue' Alata'ala hi Musa.

³⁵Tega Mojzesa, ki so se ga bili odrekli, rekoč: Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika? tega je Bog poslal kot poglavarja in odrešenika s pomočno roko angela, ki se mu je bil prikazal v grmu.

³⁵"Jadi', Musa to rasapuaka to Israel wengi, hi'a lau-mi to nahubui Alata'ala hilou mpobahaka-ra. Lomo' -na rasapuaka-i, ra'uli': `Hema to mpo'ongko' -ko jadi' pangkeni to mpobotuhi kara-kara-kai?' Hiaa' hi'a mpu'u-mi to nakio' Alata'ala hante wiwi mala'eka to mpololitai-i ngkai rala julumpu. Hi'a mpu'u-mi to na'ongko' Alata'ala jadi' pangkeni to mpobahaka-ra.

³⁶Ta jih je izpeljal, delajoč čudeže in znamenja v Egiptu in na Rdečem morju in v puščavi štirideset let.

³⁶Musa toe-mile to mpakeni-ra malai ngkai tana' Mesir. Hi'a-mi to mpobabehi anu mobaraka' pai' tanda mekoncehi hi Mesir, hi Tahi' Molei pai' hi tana' to wao' rala-na opo' mpulu' mpae.

³⁷Ta je tisti Mojzes, ki je rekel sinovom Izraelovim: „Proroka vam obudi Gospod Bog izmed bratov vaših kakor mene“.

³⁷Musa toe wo'o-mi to mpo'uli' -raka to Israel owi hewa toi: `Alata'ala mpai' mpo'ongko' hadua ngkai ompi' -ni jadi' nabi hewa aku' toi.'

³⁸Ta je tisti, ki je bil pri zboru v puščavi z angelom, ki mu je govoril na gori Sinajski, in z očeti našimi; tisti, ki je prejel besede življenja, da nam jih da;

³⁸Musa toe-mile to mpodoo-ra ntodea to Israel hi tana' to wao' -e. Hi'a-mi to mpo'epe lolita mala'eka to mpololitai-i hi lolo Bulu' Sinai, pai' -i jadi' tauntongo' to mpoparata lolita toe hi ntu'a-ta owi. Hi'a to mpotarima ngkai Pue' Ala lolita to tuwu' to raparata-taka duu' tempo toi-e.

³⁹ki mu pa niso hoteli biti pokorni očetje naši, ampak so ga zavrgli in obrnili srca svoja v Egipt,

³⁹"Aga ntu'a-ta owi, uma-ra-rana dota mengkoru hi Musa. Rasapuaka-i jadi' pangkeni-ra. Doko' nculii' lau-ramo hilou hi tana' Mesir.

⁴⁰rekši Aronu: „Naredi nam bogove, ki naj hodijo pred nami; zakaj temu Mojzesu, ki nas je izpeljal iz zemlje Egiptovske, ne vemo, kaj se mu je zgodilo“.

⁴⁰Ra'uli' mpo'uli' -ki Harun: `Babehi-taka pinotau to ma'ala tapue', bona pinotau tetu-damo to mpokeni-ta. Apa' uma-pi ki'incai napa to jadi' hi Musa tetui to mpakeni-ta malai ngkai Mesir.'

⁴¹In ulili so tele tiste dni in so darovali daritev maliku in se veselili izdelka svojih rok.

⁴¹Ngkai ree, rababehi mpu'u-mi lence ana' japi ngkai bulawa. Rapue' -mi lence to rababehi tetu, rasumale' -ki porewua, pai' mosusa' -ramo mpo'une' babehia pale-ra moto.

⁴²Bog pa se je odvrnil in jih je izdal, naj služijo zvezdam neba [Dobesedno: vojski nebeški.], kakor je pisano v knjigi prorokov: „Ali ste mi darovali klalne in žgalne daritve štirideset let v puščavi, hiša Izraelova?

⁴²Toe pai' Alata'ala mpalahii-ra, napelele' -ra mpopue' betue' hi langi'. Apa' ria Lolita Pue' Ala to te'uki' hi rala sura nabi-nabi, hewa toi moni-na: `Ee to Israel! Bula-ni hi tana' to wao' rala-na opo' mpulu' mpae, mposumale' -koi porewua jadi' pepue' -ni. Aga bela hi Aku' pepue' -ni tetu.

⁴³temuč nosili ste šator Molohov in boga Remfana zvezdo, podobe, ki ste jih naredili, da se jim poklanjate. Zato pa vas preselim onostran Babilona“.

⁴³Mepue' -koi hi pue' to rahanga' Molokh, pai' tomi-na nikeni-keni oa' dohe-ni. Mepue' wo'o-koi hi pinotau to molence betue' Refan. Lence-lence toe-mi to nibabehi bona nipue'. Toe pai' kupelele' moto-koi mpai' ratawani, pai' rakeni hilou duu' rata hi mali ria ngata Babel.'

⁴⁴Šator pričevanja so imeli očetje naši v puščavi, kakor je ukazal ta, ki je rekel Mojzesu, naj ga naredi po podobi, ki jo je videl.

⁴⁴"Bula-ra ntu'a-ta owi hi tana' to wao', Pue' Ala mpohubui Musa mpobabehi kemah jadi' tomi pepuea' -ra. Kemah toe jadi' tanda karia-na Alata'ala hi laintongo' to Yahudi, pai' rababehi ntuku' lence to napopohiloi Pue' Ala hi Musa. Jadi', kemah pepuea' toe rakeni oa' ntu'a-ta owi bula-ra hi tana' to wao'.

⁴⁵Ta šator so tudi prejeli očetje naši in so ga sem prinesli z Jozuetom, ko so posedli deželo poganov, ki jih je izgnal Bog izpred obličja očetov naših, do dni Davidovih;

⁴⁵Mahaa-hae ngkai ree, mate-ramo ntu'a-ta hi tana' to wao' toe. Pai' ana' -ra mpokeni kemah pepuea' -ra toe mesua' hi tana' Kanaan toi. Nto'u toe, Alata'ala mpopalai pue' ngata Kanaan, pai' Yosua mpakeni-ra to Israel mpema'ala tana' to tapo'ohai' -mi toi-e. Jadi' kemah pepuea' toe, ria-pidi hi laintongo' to Israel owi, duu' rata hi tempo-na Magau' Daud.

⁴⁶ki je našel milost pred Bogom in je prosil, da bi našel prebivališče Bogu Jakobovemu.

⁴⁶Daud tohe'e mpakagoe' nono Pue' Ala. Mekakae-i hi Pue' Ala, na'uli': `O Alata'ala to napue' Yakub owi, kuperapi' bona nupiliu-a mpowangu tomi po'ohaa' -nu.'

⁴⁷A Salomon mu je sezidal hišo.

⁴⁷Aga uma napiliu-i. Ana' -na-damo mpai' to rahanga' Salomo to mpowangu Tomi Alata'ala.

⁴⁸Ali Najvišji ne prebiva v svetiščih, z rokami narejenih, kakor pravi prorok:

⁴⁸"Tapi' kakoo-kono-na, Alata'ala uma-i-hana mo'oha' hi tomi to nababehi manusia'. Apa' meliu kabaraka' -na ngkai hawe'ea to rapue'. Ria hadua nabi owi to mpo'uli' hewa toi:

⁴⁹„Nebo mi je stol, a zemlja podnožje nogam mojim. Kakšno hišo mi sezidate? pravi Gospod; ali katero naj bo mesto počivanju mojemu?

⁴⁹Na'uli' Pue' Ala: `Langi' pohuraa-ku, pai' dunia' pentodua-ku. Ha tomi napa-i mpai' to doko' niwangu-kae? Hiapa mpai' to natao jadi' tomi katidaa-kue?

⁵⁰Ni li roka moja vsega tega naredila?“

⁵⁰Hiaa' bo Aku' -di to mpajadi' hawe'ea-nae!' Wae-mi Lolita Pue'."

⁵¹Trdovratni in neobrezanih src in ušes! Vi se vedno upirate Duhu svetemu, kakor očetje vaši, tako vi.

⁵¹Na'uli' wo'o-mi Stefanus mpo'uli' -raka totu'a to Yahudi: "Uma mowo katu'a maga-ni ompi'! Uma mowo kamengkabatu-ni! Uma mowo kamengkawongo-ni mpe'epei Lolita Pue' Ala! Bate hibalia hante ntu'a-ta owi-koi, mposapuaka oa' Inoha' Tomoroli'.

⁵²Katerega od prorokov niso preganjali očetje vaši? In pomorili so te, ki so naprej oznanjali prihod Pravičnika, čigar izdajalci in ubijalci ste sedaj postali vi,

⁵²Uma ria haduaa nabi to uma rabalinai' ntu'a-ni owi. Rapatehi-ra suro-suro Alata'ala owi to mpo'uli' karia-na mpai' Batua Alata'ala to monoa', Hi'a-mi Yesus. Hiaa' hewa toe lau, koi' -mi to mpobalu' Batua Alata'ala toei hi bali' -na. Koi' to mpopatehi-i!

⁵³ki ste prejeli postavo po uredbi angelov, in je niste ohranili.

⁵³Koi' to mpotarima Atura Pue' Ala to raparata mala'eka hi ntu'a-ta, aga uma nituku'."

⁵⁴Ko so pa to slišali, jih je zbodlo v srce, in škripali so z zobmi zoper njega.

⁵⁴Kara'epe-na topohura toera lolita Stefanus, gigi-mi nono-ra, pai' ngkuku' maga-ramo.

⁵⁵On pa, poln svetega Duha, se ozre na nebo in ugleda slavo Božjo in Jezusa, stoječega na desnici Božji,

⁵⁵Ngkai ree, Stefanus nakuasai Inoha' Tomoroli', pai' -i mengoa' hi langi'. Nahilo-mi baraka' -na Alata'ala, pai' nahilo wo'o Yesus mokore hi mali ngka'ana Alata'ala.

⁵⁶in reče: Glej nebesa vidim odprta in Sina človekovega, stoječega na desnici Božji.

⁵⁶Na'uli' Stefanus: "Hilo-dile! Kuhilo langi' mobea pai' Ana' Manusia' mokore hi mali ngka'ana Alata'ala!"

⁵⁷In zakriče z močnim glasom in si zamaše ušesa pa planejo ene misli nanj,

⁵⁷Ngkai ree, topohura agama toera mpo'ompo tilinga-ra, pai' -ra mejeu' mpesukui bona neo' -pi ra'epei lolita Stefanus. Karaperapai-nami, rahoko' -i,

⁵⁸in ga ženo ven iz mesta in lučajo kamenje vanj. In priče položé oblačila svoja pred noge mladeniču, ki mu je bilo ime Savel.

⁵⁸pai' -i radii' hilou hi mali ngata bona rapatehi-i rapana' hante watu. Sabi' boa' to mpobalihi Stefanus mporoncu baju-ra bona lompe' pepana' -ra. Baju-ra toe rawai' -ki hadua tomane to rahanga' Saulus bona nadongo-raka.

⁵⁹In pobijajo s kamenjem Štefana, ki kliče h Gospodu in reče: Gospod Jezus, sprejmi Duha mojega!In poklekne in zavpije z močnim glasom: Gospod, ne štej jim tega greha! In rekši to, je zaspal.

⁵⁹Bula-na Stefanus rapana', mekakae-imi, na'uli': "Pue' Yesus, doa-mi kao' -ku!"

⁶⁰In poklekne in zavpije z močnim glasom: Gospod, ne štej jim tega greha! In rekši to, je zaspal.

⁶⁰Oti toe, mowingkotu' -i pai' na'uli' napesukui: "Pue', neo' -ra nuhuku' ngkai jeko' -ra toi." Ka'oti-na mololita hewa toe, mate-imi.