¹Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.

¹To ra'uli' pepangala', batua-na: napa to tasarumaka hi Alata'ala, taparasaya bate madupa' mpai'. Pepangala', batua-na: nau' ko'ia tahiloi lence-na to tapopea, monoa' hi rala nono-ta karia-na mpai'.

²Po njej so namreč predniki prejeli pričanje.

²Ngkai pepangala' -ra, tauna tempo owi napokagoe' Alata'ala.

³Po veri umemo, da so bili svetovi osnovani po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je sedaj vidno.

³Ngkai pepangala' -ta, ta'inca langi' pai' dunia' napajadi' Alata'ala hante lolita-na-wadi. Jadi', hawe'ea to tahilo, nababehi ngkai to uma kahiloa.

⁴Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna; po njej je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal o njegovih darovih, in po njej govori še, dasi je umrl.

⁴Ngkai pepangala' -na Habel, pai' -i mpotonu pepue' -na hi Alata'ala to meliu kalompe' -na ngkai pepue' to natonu Kain tuaka-na. Ta'inca kamepangala' -na, apa' Alata'ala goe' mpotarima pepue' -na, pai' ngkai pepangala' -na toe, Alata'ala mpo'uli' kamonoa' -na. Mate-imi Habel, aga ma'ala-mi ta'uli' mololita-i-pidi duu' tempo tohe'i.

⁵Po veri je bil Enoh umaknjen, da ni videl smrti, in „ni ga bilo najti, ker ga je Bog umaknil“; kajti preden je bil umaknjen, je dobil pričanje, da „je Bogu po volji“.

⁵Ngkai pepangala' -na Henokh, uma-i-hana mate, ra'ongko' tuwu' -tuwu' -i ngkai dunia' toi. Uma hema to mporua' woto-na, apa' Alata'ala mpo'ongko' -i ngkai dunia' toi. Hi rala Buku Tomoroli' te'uki': kako'ia-na Henokh ra'ongko', Alata'ala mpokagoe' -i.

⁶Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.

⁶Jadi' monoto-mi ta'inca karia pepangala' -na, apa' uma ria tauna to napokagoe' Alata'ala ane uma-ra mepangala'. Apa' tauna to dota mpomohui' Alata'ala kana mparasaya hewa toi: Alata'ala bate ria, pai' bate nahiwili kehi butu dua tauna to mpu'u-mpu'u mpopali' -i.

⁷Po veri je prejel Noe vest po tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.

⁷Ngkai pepangala' -na Nuh, pai' -i mengkoru hi hawa' Alata'ala. Alata'ala mpo'uli' -ki karia-na mpai' ue mowo' to mpoliu' dunia'. Jadi', nau' ko'ia nahiloi kadupa' -na, natuku' -mi hawa' Alata'ala, pai' nababehi sakaya to bohe, bona hi'a hante tobine-na pai' ana' -ana' -na uma mate matala. Ngkai pepangala' -na, hawe'ea tauna hi dunia' rahuku', aga hi'a-hana, monoa' -i hi poncilo Alata'ala.

⁸Po veri je slušal Abraham, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki ga je imel dobiti v dediščino, in odšel je, ne vedoč, kam pride.

⁸Ngkai pepangala' -na Abraham, natuku' hawa' Alata'ala. Alata'ala mpokio' -i pai' nahubui-i hilou hi ngata to molaa, na'uli' -ki: "Ngata toe mpai' ria, jadi' bagia-nu pai' muli-muli-nu." Jadi', nau' uma na'incai hiapa kahilouaa-na, pe'ongko' -nami hilou ntuku' hawa' Alata'ala.

⁹Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šatorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube;

⁹Karata-na hi ngata toe, napangala' oa' janci Alata'ala to mpo'uli' katana' -na toe mpai' jadi' bagia-na pai' bagia muli-na. Alata'ala mojanci hewa toe wo'o hi ana' Abraham to rahanga' Ishak pai' kumpu-na to rahanga' Yakub. Tapi' nau' tana' toe bagia-ra moto ntuku' janci Alata'ala, mo'oha' -ra hewa torata-wadi hi tana' toe. Mo'oha' -ra hi rala kemah.

¹⁰čakal je namreč mesta, stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog.

¹⁰Abraham mo'oha' hi rala kemah, apa' napopea-pidi ngata to moroho parawatu-na, to napajadi' pai' to nawangu Alata'ala moto.

¹¹Po veri je tudi sama Sara zadobila moč, ustanoviti zarod, in je rodila zunaj prave dobe starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil.

¹¹Ngkai pepangala' -ra, nau' tu'a-imi Abraham, pai' Sara lalo wo'o-i, mporata moto-ra karohoa mporata ana'. Toe jadi' apa' monoto hi nono Abraham kanapadupa' -na moto mpai' Alata'ala janci-na.

¹²Zato se jih je tudi od enega, in to takega, čigar telo je bilo omrtvelo, rodilo mnogo kakor zvezd na nebu in brez števila kakor peska ob morskem bregu.

¹²Nto'u toe, hewa to mate-mi woto-na Abraham apa' tu'a-imi. Aga nau' wae, apa' lawi' ria-hana pepangala' -na, ngkai Abraham toe-imi mehupa' wori' muli-na, to uma tebila' kadea-ra, hewa kawori' betue' hi langi', pai' hewa kawori' wo'one hi wiwi' tahi'.

¹³V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih od daleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji.

¹³Hawe'ea tauna toera tida mepangala' duu' hi kamatea-ra, ko'ia raratai napa to najanci-raka Alata'ala. Ma'ala-mi ta'uli': rahilo ngkawao-pidi kadupa' -na. Ra'inca moto kamahae-na-pidi kadupa' -na, aga nau' wae uma morara' nono-ra hi pojanci Alata'ala. Goe' moto-ra mpopea kadupa' -na, pai' ra'uli': katuwu' -ra hi dunia' toi hewa torata to mo'oha' hampai' -wadi.

¹⁴Kateri namreč tako govore, kažejo, da iščejo domovine.

¹⁴Tauna to mpo'uli' hewa toe, monoto-mi kampopali' -ra ngata to rakatidai.

¹⁵In ko bi se bili spominjali tiste, iz katere so bili izšli, bi bili imeli časa povrniti se.

¹⁵Bela ngata to rapalahii-mi wengi to rakalentorai. Apa' ane ke ngata toe to rakalentorai, ria moto loga-ra nculii' hi ngata toe.

¹⁶Sedaj pa hrepene po boljši, to je po nebeški domovini. Zato se jih Bog ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.

¹⁶Bo ngata to rakalentorai toe, ngata to meliu kalompe' -na, toe-mi ngata suruga. Toe pai' Alata'ala uma me'ea' rakahangai' Pue' -ra, apa' naporodo-miraka hi suruga.

¹⁷Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube,

¹⁸Ngkai pepangala' -na Abraham, pai' -i mpotonu Ishak ana' -na naponcawa pepue' -na hi Alata'ala, nto'u Alata'ala mponciloi pepangala' -na. Lomo' -na Alata'ala mpo'uli' -ki hewa toi: "Ngkai ana' -nu tetu-mi mpai', mporata-ko muli to wori', hewa to kujanci-kokoe." Aga nau' wae, sadia moto-i Abraham mpotonu ana' -na to hadudua toe bona rasumale'.

¹⁸kateremu se je govorilo: „V Izaku se ti bo imenovalo seme“,

¹⁹Apa' na'uli' Abraham, mobaraka' moto-i Alata'ala mpotuwu' nculii' Ishak ngkai kamatea-na. Jadi', ma'ala-mi ta'uli': narata nculii' moto ana' -na ngkai kamatea.

¹⁹ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega [Ali: odkoder ga je tudi prejel v priliki.].

²⁰Ngkai pepangala' -na Ishak, pai' -i mpogane' Yakub pai' Esau, pai' -i mpolowa napa to jadi' hi eo mpeno-na.

²⁰Po veri je blagoslovil Izak Jakoba in Ezava tudi za prihodnjost.

²¹Ngkai pepangala' -na Yakub, kaneo' -na mate-imi nagane' -ramo ana' Yusuf to rodua, pai' -i mponyompa Alata'ala bula-na mpetituku woo' -na hi wuntu lua' -na.

²¹Po veri je Jakob umiraje blagoslovil obadva sinova Jožefova in „je molil, sklonjen ob vrh palice svoje“.

²²Ngkai pepangala' -na Yusuf, nto'u neo' modupe' -mi inoha' -na, nalowa ami' palai-ra mpai' muli Israel ngkai tana' Mesir. Pai' -i mo'iwili na'uli': "Ane malai-pokoi mpai' ngkai Mesir, wuku-ku kana nikeni."

²²Po veri je Jožef na smrtni postelji spominjal na izhod sinov Izraelovih in je naročal za kosti svoje.

²³Ngkai pepangala' -ra totu'a-na Musa, pai' -ra mpowuni-i tolu mula kahae-na ngkai kaputu-na. Rahilo kasubo' -na, pai' uma-ra me'eka' mpotiboki hawa' raja Mesir.

²³Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo, in niso se bali ukaza kraljevega.

²⁴Ngkai pepangala' -na Musa, bohe-imi, oja' -i rakahangai' kumpu raja Mesir.

²⁴Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove,

²⁵Apa' uma-i dota tuwu' goe' rala jeko' to hangkale'liu-wadi, na'agi-pi mporata kaparia hangkaa-ngkania hante ntodea Alata'ala.

²⁵ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha,

²⁶Oja' -i mporata ka'uaa' hi tana' Mesir, na'agi-pi raruge' sabana pepangala' -na hi Magau' Topetolo' to rata ngkabokoa'. Apa' Musa ntora mpoimata-mata hiwili pepangala' -na to narata mpai' hi eo mpeno-na.

²⁶in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo.

²⁷Ngkai pepangala' -na, napalahii tana' Mesir, uma-i mpoka'eka' roe raja Mesir. Ntaha-i hi rala kasusaa', apa' mpohilo-imi-hana Alata'ala to uma kahiloa.

²⁷Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.

²⁸Ngkai pepangala' -na, nababehi ada eo bohe Paskah, nahubui-ra to Yahudi mpohiwe raa' hi wobo' tomi-ra, bona ane liu mpai' mala'eka to mepatehi, ana' ulumua' -ra uma rapohipatehii hante ana' ulumua' -ra to Mesir.

²⁸Po veri je napravil velikonočno jagnje in škropljenje s krvjo, da bi se moritelj ne dotaknil njih prvorojencev.

²⁹Ngkai pepangala' -ra to Yahudi owi, pai' -ra mpodongka' Tahi' Molei hewa to momako' hi role-na moto-ra-wadi. Hiaa' to Mesir-hana, mate matala-ramo hi rala tahi' bula-ra medongka' -pidi.

²⁹Po veri so Izraelci prešli Rdeče morje kakor po suhem; Egipčani pa so bili, poskusivši to, pogoltnjeni.

³⁰Ngkai pepangala' -ra, ratololiki bente ngata Yerikho rala-na pitu eo, duu' -na motongka-mi bente-ra.

³⁰Po veri je padlo zidovje Jeriha po sedemdnevnem obkroževanju.

³¹Ngkai pepangala' -na Rahab, uma-i rapatehi hangkaa-ngkania hante hingka ngata-na, to uma-ra-rana mengkoru hi Alata'ala. Rahab toei, tobine to uma tumotoa gau' -na. Aga nto'u-na ba hangkuja dua-ra tantara to Yahudi hilou mpokamata ngata Yerikho, napopehani-ra hi tomi-na, pai' natulungi-ra.

³¹Po veri nečistnica Rahab ni poginila z nevernimi, ker je sprejela oglednike v miru.

³²Ke wori' -pidi anu ku'uli', aga uma-pi wori' loga-ku. Hiaa' bo ko'ia kututura Gideon, Barak, Simson, Yefta, Daud, Samuel pai' nabi-nabi ntani' -na.

³²In kaj bi še govoril? Časa namreč mi bo primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju, Davidu in Samuelu in prorokih,

³³Ngkai pepangala' -ra pai' alaa-na mpopengkoru-ra raja-raja, moparenta-ra hante kanoaa', mporata-ra to najanci-raka Alata'ala, mpo'ompo-ra nganga singa,

³³ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela,

³⁴uma-ra mate hi rala apu to wewo', mpetiboi' -ra tauna to ngasa' mpatehi-ra, lente-ra, aga jadi' moroho moto-ra, bia' -ra hi rala panga'ea, mpodagi-ra tantara-tantara bali'.

³⁴gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev;

³⁵Ngkai pepangala' -ra, tobine-tobine mporata nculii' ana' -ra to mate-mi, rapotuwu' nculii' -raka. Aga ria wo'o-ra to rasesa' sabana pepangala' -ra duu' -ra mate, uma-ra dota rabahaka, apa' doko' rapotuwu' nculii' -ra pai' mporata katuwua' to meliu kalompe' -na.

³⁵žene so dobivale mrtve svoje od mrtvih obujene; drugi pa so bili mučeni in niso marali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje;

³⁶Ria-ra to rapopo'ore' pai' raweba', ria wo'o-ra to rahoo' pai' ratarungku'.

³⁶drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhu tega pa spone in ječe;

³⁷Ria-ra to rapana' hante watu duu' -ra mate, ria to rapua' hante garagaji', ria to rasumale'. Ria-ra to mpe'ahii' lia katuwu' -ra, pohea-ra muntu' kuliba bima pai' kuliba kebe' -wadi. Rabalinai' -ra pai' rasesa' -ra.

³⁷bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah

³⁸Metibo' -ra hilou hi papada to wao' pai' hi bulu' -na, mo'oha' -ra hi horoa watu. Hiaa' kakoo-kono-na, dunia' toi bela po'ohaa' to natao hi hira'.

³⁸(njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

³⁹Hawe'ea tauna toera napokagoe' Alata'ala sabana pepangala' -ra. Tapi' ko'ia raratai poko to najanci-raka.

³⁹In vsi ti, dobivši pričanje po veri, niso prejeli izpolnitve obljube,ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.

⁴⁰Ko'ia raratai, apa' Alata'ala mporodo-taka anu to meliu kalompe' -na, bona hinto'ua hante kita' mpai', pai' lako' rarata-di-rawo kalompea' to uma ria kakuraa' -na.

⁴⁰ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.