¹Jakob, Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, pozdravlja dvanajstere rodove, ki so razkropljeni.

¹Sura toi ngkai aku' Yakobus, batua Alata'ala pai' batua Pue' Yesus Kristus; kupakatu hi to hampulu' rontina to Israel to pagaa' -gaa' hi humalili' dunia'. Wori' tabe!

²Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave,

²Ompi' -ku hawe'ea! Ane wori' nyala kasusaa' pai' pesori to mporumpa' -ta, neo' tapopeda' nono, agina tapokagoe' lau-wadi.

³ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.

³Apa' ta'inca: ane tida-ta mepangala' hi Pue' hi rala kasusaa', jadi' moroho-ta mpai' mpengkatarii ba napa-napa.

⁴Stanovitnost pa imej za delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni.

⁴Toe pai' kana tari ncuu-ta duu' hi kahudua-na, bona moroho mpu'u pepangala' -ta pai' uma ria kasalaia' -na ba kakuraa' -na.

⁵Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.

⁵Ane ria-ta to uma monoto nono-ta, agina taperapi' kanotoa nono ngkai Alata'ala. Bate nawai' moto-ta mpai' kanotoa nono to taperapi'. Apa' hi butu dua tauna Alata'ala mewai' ngkai kamanara-na, uma-i ria mewai' ngkahuru.

⁶Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava.

⁶Aga ane merapi' -ta hi Alata'ala, kana mepangala' mpu'u-ta, uma ma'ala morara' nono-ta. Apa' tauna to morara' nono-na, hewa rauniri to nawaro ngolu' hilou tumai.

⁷Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda,

⁸Apa' tauna to hewa toe morompenga nono-na, uma ria kanoo-noaa' -na hi rala katuwu' -na. Toe pai' neo' nasarumaka kanarata-na ba napa-napa ngkai Pue'.

⁸mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!

⁹Ompi' hampepangalaa' -ku! Kita' to kabu, kana goe' -ta apa' nau' mpe'ahii' tuwu' -ta, napokalangko moto-ta Alata'ala.

⁹Ponaša pa naj se nizki brat v visokosti svoji,

¹⁰Wae wo'o kita' to mo'ua', kana goe' -ta apa' Alata'ala mpakadingki' nono-ta. Apa' manusia' topo'ua' hewa sehe kowo': hangkale'liu-wadi katuwu' -ra.

¹⁰a bogati v ponižanju svojem, kajti mine kakor trave cvet.

¹¹Apa' ane mehupa' -damo eo pai' mokara-pi, kaliliu molaju-mi kowo', alaa-na roda' -mi sehe-na, uma-ipi ncola. Wae wo'o topo'ua' -e: bate mate moto wo'o-ra-rawo bula-ra mpo'urusi-pidi ka'uaa' -ra.

¹¹Vzide namreč solnce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.

¹²Morasi' tauna to tari hi rala kasusaa' pai' pesori. Apa' ane ntaha-ra, mporata-ra mpai' katuwua' to lompe' to najanci Alata'ala hi tauna to mpoka'ahi' -i.

¹²Blagor možu, ki pretrpi izkušnjavo; ker ko bo preizkušen, prejme venec življenja, ki ga je obljubil Gospod tem, ki ga ljubijo.

¹³Ane ria-ta to rasori bona mpobabehi gau' to dada'a, neo' ta'uli' hewa toi: "Pesori toi ngkai Alata'ala." Uma makono toe, apa' Alata'ala uma-i ma'ala rasori bona mpobabehi to dada'a, pai' uma wo'o-i mposori-ta bona mpobabehi-ta to dada'a.

¹³Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.

¹⁴Butu dua tauna rasori ane kahinaa nono-na moto-hawo to mpodii' -i pai' mpo'opa-i.

¹⁴Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo;

¹⁵Ane natuku' kahinaa nono-na toe, walikaa-na mpobabehi jeko' lau-imi. Pai' ane mpobabehi jeko' ncuu-i, ka'omea-na mpai' mate-i pai' -i ragaa' ngkai Alata'ala.

¹⁵potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.

¹⁶Ompi' -ku to kupe'ahi'! Neo' -ta ma'ala rabagiu: Alata'ala uma-i-hana mposori-ta.

¹⁶Ne tavajte, bratje moji ljubljeni!

¹⁷Hawe'ea pewai' to lompe' pai' to hono' tarata ngkai Alata'ala-hana. Hi'a-mi to mpajadi' hawe'ea anu mehini hi langi'. Hawe'ea to mehini hi langi' toe, ria kabalia' -na. Aga Alata'ala, uma-hana ria kabalia' -na, pai' uma wo'o ria ka'uncua kalompea' -na.

¹⁷Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.

¹⁸Napohowa' -taka lolita-na to makono, pai' hante lolita-na toe napajadi' -tamo ana' -na. Nababehi toe ntuku' konoa-na moto, bona ngkai hawe'ea to napajadi', kita' jadi' pomobohea-na.

¹⁸Iz svoje volje nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvari njegovih.

¹⁹Ompi' -ku to kupe'ahi'! Penonoi lompe' -e' tohe'i: Butu dua-ta kana rodo mpe'epei, neo' haliu mololita pai' neo' jolia moroe.

¹⁹Veste to, bratje moji ljubljeni. Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo;

²⁰Apa' tauna to moroe, uma-ra mpotuku' konoa Alata'ala.

²⁰kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje.

²¹Toe pai' kana tabahaka hawe'ea gau' to babo' pai' po'ingku to dada'a to jadi' kabiasaa-ta, pai' tapakadingki' nono-ta mpe'epei lolita to nahawu' Alata'ala hi rala nono-ta. Apa' lolita-na toe-mi to mobaraka' mpobahaka-ta ngkai huku' jeko' -ta.

²¹Zato odloživši sleherno nesnago in obilnost hudobnosti, v krotkosti sprejmite vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

²²Jadi', kana tatuku' -mi Lolita Pue', neo' ra'epe mara-wadi. Apa' ane ta'epe mara-wadi, mpobagiu woto-ta moto-tamo.

²²Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe.

²³Tauna to mpo'epe Lolita Pue' pai' uma ratuku', hira' hewa tauna to mponaa lence-na hi pampewao'.

²³Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje:

²⁴Ka'oti-na nanaa lence-na pai' -i malai, uma-pi nakiwoi ba beiwa-ki lence-na.

²⁴pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je.

²⁵Toe pai' kana tapoinono lompe' hawa' Pue' pai' tida-ta mpotuku'. Apa' hawa' Pue', moroli' lia, pai' ria kabaraka' -na mpobahaka-ta ngkai jeko'. Jadi', neo' ta'epe mara-wadi, pai' kaliliu talipo'. Kana tatuku' hawa' -na toe. Apa' tauna to hewa toe-mi to nagane' Pue' hi hawe'ea to nababehi.

²⁵Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen v dejanju svojem.

²⁶Ane ria tauna to mpo'uli' topo'agama-i, hiaa' uma najagai wiwi-na, mpobagiu woto-na moto-imi. Uma ria kalaua po'agama-na tetu.

²⁶Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.

²⁷Ane po'ingku tauna to mo'agama mpu'u hante uma ria pebagiua-na ba kasalaia' -na hi poncilo Alata'ala to Tuama, hewa toi: mpewili' ana' ilu pai' tobalu to mpe'ahii' tuwu' -ra, pai' neo' mpotuku' gau' -ra to uma mpo'incai Alata'ala.

²⁷Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.