¹Šest dni pred Veliko nočjo pa Pride Jezus v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki je bil umrl in ga je Jezus obudil iz mrtvih.

¹Ono eo kako'ia-na Eo Paskah, hilou-imi Yesus hi Betania, ngata katidaa-na Lazarus, to napotuwu' nculii' -e wengi.

²In napravijo mu tu večerjo; in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden med temi, ki so ž njim sedeli za mizo.

²Mpobabehi-ra karamea, apa' goe' -ra mpotarima Yesus hi ngata-ra. Marta moruhe, Lazarus mpohimpohura-ki Yesus pai' torata ntani' -na.

³Marija pa vzame libro nardovega mazila, pravega in dragocenega, in pomazili noge Jezusove in mu jih otre z lasmi svojimi; in hiša se napolni z duhom mazila.

³Bula-ra ngkoni', tumai-i Maria ngkeni hantanga' lite lana honga. Lana toe rababehi ngkai rali' kaju to mohonga, masuli' lia oli-na. Natua lana toe hi witi' -na Yesus pai' naporihi hante wuluwoo' -na. Mohonga-damo hobo' hi rala tomi.

⁴Toda Juda Simonov Iškariot, eden učencev njegovih, ki ga je imel izdati, reče:

⁴Hadua ana'guru-na Yesus to rahanga' Yudas Iskariot-- to mpobalu' Yesus hi bali' -nae mpai'-- mpo'uli':

⁵Zakaj se ni prodalo to mazilo za tristo denarjev in dalo ubogim?

⁵"Masuli' lia oli-na lana tetu, nte tolu atu doi pera'. Napa-di-hana pai' uma rapobalu' lau, pai' doi-na rawai' -raka tokabu!"

⁶To pa je rekel, ne ker ga je bila skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel mošnjo in nosil, kar so metali vanjo.

⁶Kakoo-kono-na, Yudas uma kamposaile' -na mpu'u tokabu. Api' katomanako-nadi! Apa' hi'a to ntimamahi doi-ra, pai' pontu-na na'ala' bongo.

⁷Jezus pa reče: Pusti jo; za dan pogreba mojega je to prihranila.

⁷Na'uli' Yesus: "Pelele' moto-i-hawo! Napa to nababehi toi, mpenonoi eo karatana-ku mpai'.

⁸Kajti uboge imate vsekdar pri sebi, a mene nimate vsekdar.

⁸Ane tokabu, ria-pidi loga-ni mpotulungi-ra. Tapi' Aku', neo' uma-pi ria loga-ni mpotulungi-a, apa' uma-apa mahae dohe-ni."

⁹Zvedelo je pa preprosto ljudstvo izmed Judov, da je tukaj, ter pridejo ne samo zaradi Jezusa, ampak da bi tudi videli Lazarja, ki ga je bil obudil iz mrtvih.

⁹Wori' to Yahudi mpo'epe karia-na Yesus hi Betania, toe pai' mo'iko-ra hilou doko' mpohilo-i. Pai' doko' wo'o-ra mpohilo Lazarus, to napotuwu' nculii' Yesus-e wengi.

¹⁰Višji duhovniki pa se posvetujo, da bi tudi Lazarja umorili;

¹⁰Jadi', mohawa' wo'o-ramo imam pangkeni doko' mpopatehi Lazarus.

¹¹ker so mnogi izmed Judov hodili tja zavoljo njega in so sprejemali vero v Jezusa.

¹¹Apa' ngkai hi'a pai' alaa-na wori' to Yahudi mpalahii-ra pai' mepangala' hi Yesus.

¹²Drugi dan zasliši velika množica, ki je bila prišla na praznik, da gre Jezus v Jeruzalem.

¹²Kamepulo-na, wori' tauna hi Yerusalem mpo'epe kahilou-na Yesus mpotoa' ngata-ra. Nto'u toe, wori' lia tauna morumpu hi Yerusalem apa' neo' rata-mi Eo Paskah.

¹³In vzemo palmove veje in mu pridejo naproti in vpijejo: Hosana! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem, kralj Izraelov!

¹³Mpo'ala' -ra palampa, pai' hilou-ra mpotomu-i. Ntora mekio' -ra: Une' -imi Pue' Ala!" Pue' mpogane' Magau' to tumai mpokeni hanga' -na!" Pue' mpogane' Magau' to Israel!"

¹⁴In Jezus dobi osliča in sede nanj, kakor je pisano:

¹⁴Yesus mpo'ala' hama'a keledai to mongura, pai' nahawi'. Pehawi' -na tohe'e mpopadupa' lolita nabi owi to mpo'uli':

¹⁵„Ne boj se, hči sionska! glej, kralj tvoj gre, sedeč na žrebetu osličjem.“

¹⁵"Neo' -koi me'eka', pue' ngata Sion. Hilo! Etu-i tumai Magau' -ni. Mpohawi' -i hama'a ana' keledai."

¹⁶Tega učenci njegovi izprva niso razumeli, ampak ko je bil Jezus oslavljen, tedaj so se spomnili, da je bilo to pisano za njega in da so mu to storili.

¹⁶Nto'u toe, ko'ia rapaha ana'guru-na napa batua-na to jadi' toe. Aga ka'oti-na Yesus rapatehi pai' rapomobohe, rakiwoi-mi napa to jadi' hi Yesus toe, hewa to telowa ami' hi rala Buku Tomoroli'.

¹⁷Ljudstvo torej, ki je bilo ž njim, ko je Lazarja poklical iz groba in ga obudil iz mrtvih, je pričevalo o njem.

¹⁷Hi Yerusalem nto'u toe, ria wo'o wori' tauna to dohe Yesus wengi nto'u kanakio' -na Lazarus ngkai rala daeo' pai' mpotuwu' -i nculii'. Tauna toera ntora mpojarita kajadia' toe.

¹⁸Zato mu je tudi množica prišla naproti, ker so slišali, da je storil ta čudež.

¹⁸Ngkai toe-mi pai' alaa-na wori' rahi tauna hilou mpotomu-i Yesus, apa' ra'epe Kahi'a-na to mpobabehi tanda mekoncehi toe.

¹⁹Farizeji reko tedaj med seboj: Vidite, da nič ne opravite! Glej, ves svet leti za njim.

¹⁹Momepololitai-ramo to Parisi, ra'uli': "Madagi-tamo toi-e! Hilo-dile, hawe'ea tauna hi dunia' mpotuku' -i."

²⁰Bili so pa nekateri Grki med tistimi, ki so prihajali, da bi molili o prazniku.

²⁰Ngkai kawori' tauna to hilou hi Yerusalem mepue' nto'u Eo Paskah toe, ria wo'o ba hangkuja dua to Yunani.

²¹Ti torej pristopijo k Filipu, ki je bil iz Betsaide Galilejske, in ga zaprosijo, rekoč: Gospod, Jezusa bi radi videli.

²¹To Yunani toera hilou hi Filipus, ra'uli' -ki: "Doko' -ka-kaiwo mpohirua' -ki Yesus." (Filipus tohe'e ngkai ngata Betsaida hi tana' Galilea.)

²²Filip gre in pove to Andreju, in Andrej in Filip povesta Jezusu.

²²Filipus hilou mpo'uli' -ki Andreas, pai' hira' roduaa hilou mparata-ki Yesus.

²³Jezus pa jima odgovori, rekoč: Prišla je ura, da bi bil oslavljen Sin človekov.

²³Yesus mpo'uli' -raka: "Rata-mi tempo-na, Aku' Ana' Manusia' rapomobohe.

²⁴Resnično, resnično vam pravim: Pšenično zrno, če pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi veliko sadu.

²⁴Makono mpu'u lolita-ku toi: Aku' ma'ala rarapai' -ki pae. Ane pae toe uma ratuja' hi tana' pai' ra'urihi hewa tomate, bate-na oa' -i. Tapi' ane ratuja' -i-damo, wori' -mi mpai' wua' -na.

²⁵Kdor ljubi dušo svojo, jo izgubi; a kdor sovraži dušo svojo na tem svetu, jo ohrani za večno življenje.

²⁵Tauna to mpentaei konoa-na moto, moronto-ki mpai' katuwu' -na hi eo mpeno-na. Aga tauna to mpobahaka konoa-na hi dunia' toi, mporata-i mpai' katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

²⁶Ako mi hoče kdo služiti, naj gre za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi služabnik moj; in če kdo meni služi, njega počasti Oče.

²⁶Hema-koi to doko' jadi' topobago-ku, kana mpotuku' -a, bona hiapa kahiloua-ku, retu wo'o-koi. Tuama-ku mpai' mpobila' -koi to jadi' topobago-ku.

²⁷Sedaj je duša moja žalostna, in kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure! Toda prav zato sem prišel v to uro.

²⁷"Susa' nono-ku toi-e. Uma ku'incai napa to kana ku'uli'. Ria hi rala nono-ku doko' mekakae: 'Mama, bahaka-a-kuwo ngkai kaparia to neo' mporumpa' -a toi-e!' Aga bo toe-mi pai' tumai-a hi rala dunia', bona mpotodohaka kaparia toe.

²⁸Oče, oslavi ime svoje! Tedaj se oglasi glas z neba: Oslavil sem ga, in zopet ga oslavim.

²⁸Ku'uli' hewa toi: Mama, pomobohe-mi hanga' -nu!" Ngkai ree, ria to mololita ngkai langi' mpo'uli' -ki Yesus: "Oti-mile kupomobohe hanga' -kue, pai' kupomobohe tena-pi mpai'."

²⁹Ljudstvo torej, ki je zraven stalo in je to slišalo, pravi, da je zagrmelo. Drugi pravijo: Angel mu je govoril.

²⁹Ntodea to mpo'epe lolita ngkai langi' toe, mpo'uli': "Toe lou moni kuna!" Aga hantongo' mpo'uli': "Bela-hawo kuna. Ria-hana mala'eka mpololitai-i."

³⁰Jezus odgovori in reče: Ne zaradi mene je prišel ta glas, ampak zavoljo vas.

³⁰Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Lolita to ni'epe toe we'i, rapohowa' uma bona mpotulungi Aku'. Rapohowa' bona mpotulungi koi' -hana.

³¹Zdaj je sodba tega sveta; zdaj bo vojvoda tega sveta vržen ven.

³¹Rata-mi tempo-na Alata'ala kana mpohurai hawe'ea kasalaa' manusia' hi dunia'. Pai' rata wo'o tempo-na Magau' Anudaa' to mpokuasai dunia' toi kana rapopalai.

³²In jaz, kadar bom povišan od zemlje, vse potegnem k sebi.

³²Aga Aku', ane rapokalangko-apa mpai' hi wongko dunia', kukeni hawe'ea tauna tumai hi Aku'."

³³To je pa pravil, da naznači, s kakšno smrtjo mu je umreti.

³³Lolita-na Yesus toe, mpowalatu beiwa mpai' karapatehi-na.

³⁴Ljudstvo mu torej odgovori: Mi smo slišali iz zakona, da Kristus ostane vekomaj, in kako praviš ti, da mora biti povišan Sin človekov? Kdo je ta Sin človekov?

³⁴Ra'uli' ntodea: "Hi rala Atura Pue' kibasa: Magau' Topetolo' tuwu' duu' kahae-hae-na. Napa-kona pai' nu'uli' Ana' Manusia' kana rapokalangko hi wongko dunia'? Ana' Manusia' to'uma wo'o-pi to nu'uli' tetu-e?"

³⁵Jezus jim torej reče: Še malo časa je luč med vami. Hodite, dokler imate luč, da vas ne objame tema; in kdor po temi hodi, ne ve, kam gre.

³⁵Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Hampai' -damo, pai' baja to mpobajahi-koi tempo toi-e, uma-pi ria dohe-ni. Kaliliu-mokoi mako' bula-na mobaja-pidi, bona neo' -koi narata bengi. Tauna to mako' hi rala kabengia-na, uma ra'incai hiapa kahiloua-ra.

³⁶Dokler imate luč, verujte v luč, da postanete sinovi luči. To je Jezus povedal, in je odšel in se skril pred njimi.

³⁶Mepangala' -mokoi hi Aku' bula-ku ria-pidi dohe-ni mpobajahi-koi, bona mobaja nono-ni." Ka'oti-na Yesus mpo'uli' hawe'ea toe, malai-imi ngkai ree, pai' uma-ipi mpopehuwu woto-na hi ntodea.

³⁷In dasi je toliko čudežev storil vpričo njih, niso verovali vanj,

³⁷Nau' wori' tanda mekoncehi to nababehi Yesus hi mata to Yahudi, uma oa' -ra mepangala' hi Hi'a.

³⁸da se izpolni beseda Izaija proroka, ki jo je rekel: „Gospod, kdo je veroval našemu poročilu? in rama Gospodova komu se je razodela?“

³⁸Jadi', madupa' -mi lolita nabi Yesaya owi to mpo'uli': Pue', uma hema to mpangala' kareba to kikeni. Nau' nupopohiloi-ra kabaraka' -nu, uma oa' rapangalai'."

³⁹Verovati pa zato niso mogli, ker je zopet rekel Izaija:

³⁹Jadi', uma-ra bisa mepangala', apa' ria wo'o Lolita Alata'ala to na'uki' nabi Yesaya owi, to mpo'uli':

⁴⁰„Oslepil jim je oči in zakrknil jim je srce, da ne bi z očmi videli in s srcem umeli in se izpreobrnili, in jaz bi jih ozdravil.“

⁴⁰"Na'uli' Pue' Ala: 'Tungkai' kupakawero-ra, bona uma-ra pehilo. Kupakako'o nono-ra, bona nono-ra uma monoto. Ka'omea-na mpai' uma-ra nculii' hi Aku', toe pai' uma-ra kuwai' kalompea'.'"

⁴¹To je rekel Izaija, ko je videl slavo njegovo in je govoril o njem.

⁴¹Lolita toe na'uki' nabi Yesaya owi, apa' nahilo ami' -mi kabaraka' -na Yesus, pai' nalowa-i.

⁴²Vendar so pa tudi mnogi izmed prvakov verovali vanj, toda zaradi farizejev niso priznavali, da ne bi bili izobčeni iz shodnice.

⁴²Aga nau' wae, wori' moto pangkeni to Yahudi to mepangala' hi Yesus. Aga mepangala' bongo-ra-wadi, apa' me'eka' -ra nee-neo' mpai' to Parisi mpopalai-ra ngkai tomi posampayaa.

⁴³Kajti ljubili so slavo pri ljudeh bolj nego slavo pri Bogu.

⁴³Apa' konoa-ra doko' ra'une' hingka doo-ra, uma rasaile' pe'une' to ngkai Alata'ala.

⁴⁴Jezus pa zakliče in reče: Kdor veruje v mene, veruje ne v mene, marveč v tega, ki me je poslal.

⁴⁴Yesus mpesukui mekio', na'uli': "Tauna to mepangala' hi Aku', uma muntu' Aku' to rapangala'. Mepangala' wo'o-ramo hi Pue' Ala to mposuro-a.

⁴⁵In kdor vidi mene, vidi tega, ki me je poslal.

⁴⁵Tauna to mpohilo-a, mpohilo Pue' Ala wo'o-ra to mposuro-a.

⁴⁶Jaz Luč sem prišel na svet, da ne ostane v temi nihče, kdor veruje v mene.

⁴⁶Tumai-a hi dunia' toi jadi' baja, bona hawe'ea tauna to mepangala' hi Aku' uma-pi mo'oha' hi rala kabengia-na.

⁴⁷In če kdo sliši moje besede in jih ne hrani, jaz ga ne sodim; zakaj nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da zveličam svet.

⁴⁷"Tauna to mpo'epe lolita-ku pai' uma ratuku', bela Aku' to mpohuku' -ra. Apa' bela patuju-ku tumai hi dunia' toi bona mpohuku' manusia'. Tumai-ale, bona mpobahaka-ra ngkai huku' -ra.

⁴⁸Kdor zaničuje mene in ne sprejema besed mojih, ima svojega sodnika: beseda, ki sem jo govoril, ona ga bo sodila v poslednji dan.

⁴⁸Tauna to mposapuaka-a pai' uma mpotarima lolita-ku, ria-mi mpai' to mpohuku' -ra. Lolita-ku to kupohowa', toe-mi mpai' to mpohuku' -ra hi Eo Kiama.

⁴⁹Kajti jaz nisem sam od sebe govoril, temuč Oče, ki me je poslal, on mi je dal zapoved, kaj naj povem in kaj naj govorim.In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je Oče rekel.

⁴⁹Apa' mololita-a uma ngkai konoa-ku moto. Ku'uli' pai' kulolita napa to napahawa' -ka Tuama-ku, apa' Hi'a-mi to mposuro-a tumai.

⁵⁰In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je Oče rekel.

⁵⁰Pai' ku'inca: hawa' -na toe mpowai' katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na. Jadi', napa to ku'uli' toi-e, bate lolita to na'uli' ami' -maka Tuama-ku."