¹Potem se je Jezus zopet razodel učencem pri morju Tiberijskem; razodel se je pa takole:

¹Oti toe, Yesus mpopehuwu woto-na hangkani-pi hi ana'guru-na, hi wiwi' Rano Tiberias. Hewa toi tutura-na:

²Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane Galilejske in Zebedejeva sina in druga dva izmed učencev njegovih.

²Ba hangkuja dua ana'guru-na morumpu hi ria. Simon Petrus, Tomas to ra'atu Ntomoropa', Natanael ngkai Kana hi Galilea, to rodua ana' Zebedeus, pai' rodua ana'guru ntani' -na.

³Reče jim Simon Peter: Ribe grem lovit. Reko mu: Tudi mi pojdemo s teboj. Ter gredo in vstopijo v ladjo, in tisto noč niso nič ujeli.

³Na'uli' Simon Petrus hi doo-na: "Hilou-a-kuna mebau'." Ra'uli' doo-na: "Hilou wo'o-ka-kaiwo." Hilou mpu'u-ramo mohawi' sakaya pai' -ra mojala' hi rano. Aga hamengia toe, uma ria hama'aa woko' jala' -ra.

⁴Ko pa že napoči jutro, stoji Jezus na bregu; ali učenci ne vedo, da je Jezus.

⁴Parabaja-mi, Yesus mokore hi talinti, aga uma ra'incai Kayesus-na.

⁵Jezus jim torej reče: Otroci, imate li kake jedi? Odgovore mu: Nimamo.

⁵Na'uli' -raka: "Ana' -ku, ria wa bau' -nie?" Ra'uli': "Uma-di ria-e."

⁶On jim pa reče: Vrzite mrežo na desno stran ladje, pa najdete. Vržejo torej, a sedaj je ne morejo izvleči zaradi množice rib.

⁶Na'uli' -raka: "Tene' hi mali ngka'ana sakaya jala' -ni, bate morasi' -koi mpai'." Ratene' mpu'u-mi jala' -ra, pai' uma-pi rakulei' mpodii', apa' uma mowo kawori' -na uru to hi rala-na.

⁷Tedaj reče tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru: Gospod je! Simon Peter torej, ko zasliši, da je Gospod, si opaše vrhnjo haljo (bil je namreč nag) in se spusti v morje.

⁷Ngkai ree, ana'guru to nape'ahi' Yesus mpo'uli' -ki Petrus: "Pue' -hana toe-e mai!" Mpo'epe toe-di Petrus, kana'unco' -nami baju-na (apa' uma-i mobajui), nahoo' hi hope' -na, pai' mengkalitowo' -imi hilou hi rala ue, monangu hilou hi role-na.

⁸A drugi učenci pridejo z ladjo (niso bili namreč daleč od kopnega, samo kakih dvesto komolcev) in vlečejo mrežo polno rib.

⁸Ana'guru to ntani' -na, bate hi rala sakaya moto-ra, mpodii' jala' to ponu' uru hilou hi wiwi' rano. Uma-ra molaa rahi ngkai role-na, kira-kira ha'atu mete-wadi.

⁹Ko pa izstopijo na kopno, ugledajo žerjavico pripravljeno in na njej ribo položeno in kruh.

⁹Kamana'u-ra hi role-na, rahilo-rawo ria-mi apu to rapobaa hi ree hante wuri to morea', pai' hi lolo apu ria uru pai' ria wo'o roti.

¹⁰Veli jim Jezus: Prinesite od rib, ki ste jih sedaj ujeli.

¹⁰Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Keni-mi tumai ba hangkuja ma'a uru woko' jala' -nie."

¹¹Simon Peter stopi torej v ladjo in izvleče mrežo na suho, polno velikih rib, sto in triinpetdeset; in dasi jih je bilo toliko, ni se mreža raztrgala.

¹¹Simon Petrus ngkahe' hi sakaya pai' nadii' jala' -na tumai hi role-na. Jala' toe bihi' hante uru to bohe: ha'atu lima mpulu' tolu ma'a kadea-ra. Aga nau' wae kawori' -na, uma moto morenta jala' toe.

¹²Veli jim Jezus: Pridite, obedujte! Nobeden od učencev pa si ga ni upal vprašati: Kdo si ti? vedoč, da je Gospod.

¹²Na'uli' Yesus: "Mai-tamo moduhu." Uma ria haduaa ana'guru to daho' mpekune' -i: "Hema-ko?" apa' monoto-mi hi nono-ra Kahi'a-na mpu'u-mi Pue'.

¹³Pride Jezus in vzame kruh in jim ga da, in tako tudi ribo.

¹³Hilou-imi Yesus mpo'ala' roti pai' nawai' -raka. Napohewa toe wo'o hante bau' uru.

¹⁴S tem se je že v tretje razodel Jezus učencem, odkar je bil vstal iz mrtvih.

¹⁴Tohe'i katolu ngkani-nami Yesus mpopehuwu woto-na hi ana'guru-na ngkai katuwu' -na nculii'.

¹⁵Ko so torej poobedovali, reče Jezus Simonu Petru: Simon Jonov, ljubiš li me bolj nego ti? Reče mu: Da, gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pasi moja jagnjeta.

¹⁵Ka'oti-ra ngkoni', na'uli' Yesus mpo'uli' -ki Simon Petrus: "Simon ana' Yohanes, ha nupe'ahi' -a meliu ngkai doo-nu toera lau mpe'ahi' -a?" Na'uli' Petrus: "Io', nu'inca moto Pue', kakupoka'ahi' -nue." Na'uli' Yesus: "Ane wae, podoo ana' bima-ku."

¹⁶Reče mu zopet drugič: Simon Jonov, ali me ljubiš? Reče mu: Da, gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pastiruj mojim ovcam.

¹⁶Oti toe, Yesus mpekune' Petrus karongkani-na: "Simon, ana' Yohanes, ha nupe'ahi' -a?" Na'uli' Petrus: "Io', nu'inca moto Pue', kakupoka'ahi' -nue." Na'uli' Yesus: "Ane wae, ewu-ra bima-ku."

¹⁷Reče mu v tretje: Simon Jonov, ali me ljubiš? Peter se razžalosti, ker mu je tretjič rekel: Ali me ljubiš? in mu reče: Gospod, ti vse veš; ti znaš, da te ljubim. Veli mu Jezus: Pasi moje ovčice.

¹⁷Ngkai ree, Yesus mpekune' -i katolu ngkani-na: "Simon, ana' Yohanes, ha nupoka'ahi' mpu'u-a?" Peda' -mi nono-na Petrus, apa' Yesus mpekune' -i tolu ngkani ba napoka'ahi' mpu'u-i. Jadi', na'uli' Petrus: "Pue', nu'inca hawe'ea-na. Nu'inca kakupoka'ahi' -nu." Na'uli' Yesus: "Ane wae, podoo bima-ku.

¹⁸Resnično, resnično ti pravim: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in hodil, kamor si hotel; ko se pa postaraš, raztegneš roke svoje in drugi te opaše in te povleče, kamor ti nočeš.

¹⁸Makono mpu'u lolita-ku toi: Bula-nu mongura-pidi, iko moto mpehoo' abe' hi hope' -nu, pai' -ko hilou hiapa konoa-nu. Aga ane motu'a-poko mpai', nutonu pale-nu rahoo' tau ntani' -na, pai' -ko rakeni hilou hi ka'umaa-na nupokonoi."

¹⁹To je pa povedal, da naznači, s kako smrtjo bo oslavil Boga. In ko je to povedal, mu veli: Pojdi za menoj.

¹⁹Hante walatu toe, Yesus mpolowa beiwa Petrus rapatehi mpai', bona mpobila' Alata'ala. Oti toe, na'uli' wo'o-mi Yesus, mpo'uli' -ki Petrus: "Tuku' -ama!"

²⁰Obrnivši se pa ugleda Peter učenca, ki ga je Jezus ljubil, da gre za njim, ki je bil tudi pri večerji slonel na prsih njegovih in je rekel: Gospod, kdo je tisti, ki te izda?

²⁰Ngkai ree, kame'ili' -nami Petrus, mpohilo-i ana'guru to nape'ahi' Yesus mpotuku' -ra. (Ana'guru toe-mi to mohura ncori Yesus bula-ra ngkoni' ngkabengia pai' mpekune' -i: "Pue', hema-idi mpai' to mpobalu' -koe?")

²¹Ko torej Peter vidi tega, reče Jezusu: Gospod, kaj pa ta?

²¹Kanahilo-na Petrus ana'guru toe, napekune' hi Yesus: "Pue', beiwa-i-hawo mpai' doo-ku toii-e?"

²²Reče mu Jezus: Ako hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj!

²²Na'uli' Yesus: "Ane konoa-ku tuwu' ncuu-i duu' -ku rata nculii' mpai', uma mingki' nu'inca iko! Wule' tuku' -ama-hana."

²³Razglasila se je torej med brati ta beseda: Ta učenec ne umrje. Toda Jezus mu ni rekel, da ne umrje, ampak: Ako hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to?

²³Ngkai ree, molele-mi kareba hi topetuku' Yesus, to mpo'uli' ka'uma-na mpai' mate ana'guru toei. Ntaa' bela-di-hawo toe to na'uli' Yesus-e. Api' wae-di-hawo: "Ane konoa-ku tuwu' ncuu-i duu' -ku rata nculii', uma mingki' nu'inca iko."

²⁴Ta učenec je tisti, ki pričuje o tem in je napisal to; in vemo, da je pričevanje njegovo resnično.Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus; ko bi se to vse posamez napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige, ki bi se morale napisati.

²⁴Ana'guru toe-imi to mpohilo hawe'ea to jadi' toe, pai' to mpo'uli' posabi' -na. Hi'a-mile to mpo'uki' sura toi-e. Pai' ta'inca kamakono-na lolita-na toi.

²⁵Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus; ko bi se to vse posamez napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige, ki bi se morale napisati.

²⁵Wori' -pidi to ntani' -ntani' -na to nababehi Yesus. Ane rapa' -na butu nyala-na to nababehi toe ra'uki' hi rala buku, kupekiri nau' humalili' dunia' toi rapontimamahii-ki, ba kana uma-i liu apa' wori' lia buku.