¹Ko torej zve Gospod, da so farizeji slišali, da Jezus dobiva in krščuje več učencev nego Janez

¹To Parisi mpo'epe kawoo-woria' tauna to hilou mpopeniu' hi Yesus jadi' topetuku' -na, alaa-na meliu-pi kawori' -na topetuku' -na Yesus ngkai topetuku' -na Yohanes Topeniu'.

²(dasi Jezus sam ni krščeval, marveč učenci njegovi),

²(Kakoo-kono-na, bela-hawo Yesus to meniu', ana'guru-na to meniu'.)

³zapusti Judejo in gre zopet v Galilejo.

³Jadi', kana'inca-na Yesus kara'epe-nami to Parisi kareba toe, malai-imi ngkai tana' Yudea hilou nculii' hi tana' Galilea.

⁴Moral je pa iti skozi Samarijo.

⁴Rala pomako' -na tohe'e, kana mpotara tana' Samaria-i.

⁵Pride torej do samarijskega mesta, ki se imenuje Sihar, blizu zemljišča, ki ga je dal Jakob Jožefu, sinu svojemu.

⁶Neo' tebua' -mi eo-na, rata-imi hi ngata to Samaria to rahanga' Sikar, uma molaa ngkai tana' to napewai' Yakub owi hi Yusuf ana' -na. Hi mali ngata toe, ria hameha' buwu to rahanga' buwu Yakub. Mohura-imi Yesus hi wiwi' buwu toe, apa' lenge' -imi momako'.

⁶Tam pa je bil studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.

⁸Ana'guru-na kaliliu hilou hi ngata me'oli pongkoni'. Ko'ia mahae, rata hadua tobine to Samaria tumai ntomu'. Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Totina, wai' -a-kuwo ue ku'inu."

⁷Kar pride žena iz Samarije zajemat vode. Veli ji Jezus: Daj mi piti.

⁹Konce tobine toei, apa' biasa-na to Yahudi morungku mposigalo-raka to Samaria. Toe pai' na'uli': "Iko to Yahudi, aku' to Samaria-a. Napa pai' daho' -ko mperapii' -a ue?"

⁸Učenci njegovi so namreč odšli v mesto, da kupijo živeža.

¹⁰Na'uli' Yesus: "Ane ke nu'inca kabohe rasi' to nawai' Alata'ala, pai' ane nu'inca-a kahema-ku Aku' to mperapii' -ko ue, tantu merapi' wo'o-ko-kowo hi Aku', pai' kuwai' -ko ue to tuwu'."

⁹Pa mu žena Samarijanka reče: Kako prosiš ti, ki si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, naj ti dam piti? (Judje namreč se ne pečajo s Samarijani.)

¹¹Na'uli' tobine toei: "Ngkaiapa-kona ue to tuwu' to nu'uli' tetu-e, bo uma-di ria potolou' -nue, hiaa' buwu toi monala-hana.

¹⁰Jezus odgovori in ji reče: Ko bi poznala dar Božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.

¹²Buwu toi sosora ngkai Yakub, ntu'a-kai owi. Hi'a nginu ue ngkai rei moto-i-hawo, wae wo'o ana' -na pai' porewua-na. Ha nu'uli' -kona meliu kabohe tuwu' -nu ngkai Yakub, pai' ma'ala-ko mpewai' ue to meliu kalompe' -na ngkai ue buwu toi-e?"

¹¹Reče mu žena: Gospod, saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?

¹³Na'uli' Yesus: "Hawe'ea tauna to nginu ue ngkai buwu toi, ngkamara nculii' -ra-pidi mpai'.

¹²Si mar ti večji od našega očeta Jakoba, ki nam je dal ta vodnjak, in je sam iz njega pil in sinovi njegovi in živina njegova?

¹⁴Tapi' hema to mpo'inu ue to kuwai' -raka, uma-rapa ngkamara duu' kahae-hae-na. Apa' ue to kuwai' -raka toe, jadi' ue tuwu' to mo'ili ncuu hi rala nono-ra-- batua-na, mporata-ra katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na."

¹³Jezus odgovori in ji reče: Vsak, kdor pije od te vode, bo zopet žejen;

¹⁵Na'uli' tobine toei: "Ane wae, wai' -ama-kuna ue tetu, bona uma-apa ngkamara oa', pai' uma-apa mingki' tumai ntomu' butu eo-na hi rehe'i."

¹⁴kdorkoli pa se napije vode, ki mu jo jaz dam, ne bo žejen vekomaj, temuč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.

¹⁶Na'uli' Yesus: "Koi' ulu, kio' tomane-nu, pai' -ko nculii' tumai."

¹⁵Reče mu žena: Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in da ne bom hodila semkaj zajemat.

¹⁷Na'uli' tobine toei: "Uma-kuna motomanei-a." Na'uli' Yesus: "Makono-di,

¹⁶Veli ji Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega in pridi sem.

¹⁸apa' lima ngkani-mokole motomanei-e, pai' tomane-nu tetu-e lou, bela tomane-nu moto. Jadi', makono lia lolita-nu we'i-e."

¹⁷Žena odgovori in reče: Nimam moža. Reče ji Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.

¹⁹Na'uli' tobine toei: "Ei', nabi-ko-tawo'!

¹⁸Imela si namreč pet mož, in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož: to si po pravici povedala.

²⁰Kai' to Samaria, mepue' hi bulu' tohe'i moto-ka-kaiwo, hi bulu' pepuea' ntu'a-kai. Hiaa' koi' to Yahudi mpo'uli', kana hi Yerusalem-wadi pepuea' to makono."

¹⁹Reče mu žena: Gospod, vidim, da si prorok.

²¹Na'uli' Yesus: "Pangala' -mi lolita-ku toi: Rata mpai' tempo-na, uma-pi wule' hi Yerusalem-wadi tauna mpopue' Alata'ala, uma wo'o hi bulu' toi-wadi.

²⁰Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer se mora moliti.

²²Koi' to Samaria, uma ni'incai kahema-na to nipue'. Kai' to Yahudi, ki'inca kahema-na to kipue', apa' ria pojanci Alata'ala to mpo'uli' kalompea' manusia' mehuwu ngkai laintongo' to Yahudi.

²¹Reče ji Jezus: Žena, verjemi mi, da prihaja ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori, ne v Jeruzalemu.

²³Tapi' rata mpai' tempo-na-- pai' toi-mi tempo-na-- tauna to mepue' mpu'u-mpu'u hi Alata'ala to Tuama, kana mpopue' -i hante kuasa Inoha' Tomoroli', pai' ntuku' ohea to makono. Pepue' to hewa toe-mi to napokono Alata'ala to Tuama.

²²Vi molite, česar ne veste; mi molimo, kar vemo: zakaj zveličanje pride od Judov.

²⁴Alata'ala, Hi'a-mi Inoha'. Jadi', tauna to mpopue' -i, kana mepue' hante kuasa Inoha' Tomoroli' pai' ntuku' ohea to makono."

²³Ali prihaja ura in je že sedaj, ko bodo pravi molilci molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili.

²⁵Na'uli' tobine toei: "Io', to ku'inca-na, rata mpai' Magau' Topetolo', to rahanga' Kristus. Ane rata-ipi mpai', Hi'a to mpakanoto omea hi kita'."

²⁴Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.

²⁶Na'uli' Yesus: "Aku' -mile toi-e, to mpololitai-ko wae-e lau."

²⁵Reče mu žena: Vem, da pride Mesija (ki se imenuje Kristus); kadar on pride, nam vse oznani.

²⁷Bula-ra mololita, rata-ramo ana'guru-na ngkai ngata. Konce-ra mpohilo Yesus mpololitai hadua tobine. Aga uma haduaa to daho' mpopekune' tobine toei ba napa paraluu-na. Uma wo'o-ra daho' mpekune' Yesus ba napa pai' napololitai-i.

²⁶Reče ji Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.

²⁸Ngkai ree, tobine toei mpalahii-mi pontomua' -na hi ree, ncaliu hilou hi ngata mpo'uli' -raka hingka ngata-na:

²⁷In v tem pridejo učenci njegovi in se čudijo, da se pogovarja z ženo; vendar pa nihče ne reče: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?

²⁹"Kita hilou mpohilo tauna to mpolohu-ka hawe'ea gau' -ku. Meka' ba lue' Hi'a mpu'u-mi Magau' Topetolo' -e!"

²⁸Žena torej pusti svoj vrč in odide v mesto in veli ljudem:

³⁰Toe pai' hilou-ramo hi mali ngata doko' mpohirua' -ki Yesus.

²⁹Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila, ali ni ta Kristus?

³¹Lingku' -na tobine toe hilou hi rala ngata, ana'guru-na Yesus mpo'uli' -ki: "Guru, mai-tamo ngkoni'."

³⁰In gredo iz mesta in pridejo k njemu.

³²Aga na'uli' Yesus: "Ria-ka-kuna koni' -ku to uma ni'incai."

³¹Medtem so ga pa učenci prosili, rekoč: Rabi, jej!

³³Momepekune' -ramo ana'guru-na ra'uli': "Hema-die to mpowai' -i pongkoni' -e?"

³²On jim pa reče: Jaz imam jed, da jo jem, za katero vi ne veste.

³⁴Toe pai' Yesus mpo'uli' -raka: "Pongkoni' -kule, mpotuku' konoa Pue' Ala to mposuro-a, pai' mposipolea pobago to nawai' -ka.

³³Učenci se torej pomenkujejo med seboj: Ali mu je kdo prinesel jesti?

³⁵Koi' biasa mpo'uli' lolita bulawa toi: Opo' mula-damo pai' lako' mepae-ta. Aga Aku' mpo'uli' -kokoi: Naa-dile, oe lau bonea to mperenene-damo pae-na pai' to hangaa rapepae-damo.

³⁴Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.

³⁶Tauna to mepae bate mporata gaji' -ra, alaa-na topepae pai' to ntuja' goe' hangkaa-ngkania. Wua' to rapepae, batua-na, tauna to mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

³⁵Ne pravite li vi, da je še štiri mesece, pa pride žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči in poglejte njive, da so že bele za žetev.

³⁷Jadi', makono lolita bulawa to mpo'uli': 'Kahadua-na to ntuja', kahadua-na to mpepae.'

³⁶Kdor žanje, prejema plačilo in zbira sad za večno življenje, da se skupaj radujeta, kdor seje in kdor žanje.

³⁸Kuhubui-koi mpepae to bela tinuja' -ni. Tau ntani' -na to mpotuja', koi' to mpepae wua' pobago-ra."

³⁷Kajti v tem je pregovor resničen: Drugi je, ki seje, in drugi, ki žanje.

³⁹Hi ngata to Samaria toe, wori' tauna to mepangala' hi Yesus, apa' ra'epe lolita tobine toe we'i to mpo'uli': "Nalohu-maka hawe'ea gau' -ku."

³⁸Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste prišli v njih delo.

⁴⁰Jadi', kahilou-rami mpohirua' -ki Yesus, pai' raperapi' bona mehani-i hi ngata-ra. Mehani mpu'u-imi hi ree romengia.

³⁹Iz tega mesta je pa mnogo Samarijanov sprejelo vero vanj zavoljo besede žene, ki je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.

⁴¹Ngkai ree, kawoo-woria' tena pue' ngata to mepangala' hi Yesus, apa' ra'epe moto-mi lolita-na.

⁴⁰Ko pridejo torej Samarijani k njemu, ga prosijo, naj ostane pri njih. In ostal je tam dva dni.

⁴²Ra'uli' mpo'uli' -ki tobine toei: "Wae lau kipangala' mpu'u-mi, uma muntu' ngkai lolita-nu iko-wadi. Apa' ki'epe ntilinga moto-mi lolita-na, pai' ki'inca Kahi'a-na mpu'u-mi Magau' Tompohore manusia' ngkai huku' jeko' -ra."

⁴¹In veliko več jih je sprejelo vero zavoljo njegove besede.

⁴³Timpaliu romengia hi Samaria, Yesus mpokaliliu pomako' -na hilou hi tana' Galilea.

⁴²A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več zavoljo tvojega govorjenja, kajti sami smo slišali in vemo, da je ta resnično Zveličar sveta, Kristus.

⁴⁴Ria hangkani Yesus mpo'uli': "Hadua nabi uma biasa rabila' hi ngata-na moto."

⁴³Po teh dveh dneh pa gre odtod v Galilejo.

⁴⁵Jadi', karata-na hi Galilea, tauna mpotarima-i hante kagoe' nono-ra, apa' ria-ra wengi hi Yerusalem mpokaralai eo bohe Paskah, pai' mpohilo hante mata-ra moto-mi hawe'ea anu mekoncehi to nababehi hi ria nto'u toe.

⁴⁴Kajti Jezus sam je pričal, da prorok nima časti v svoji domovini.

⁴⁶Rata wo'o-imi Yesus hi ngata Kana hi Galilea, hi ngata pompobalia' -na ue jadi' anggur. Uma molaa ngkai Kana toe, ria hadua topohawa' hi ngata Kapernaum, to mobago hi tomi raja, peda' gaga ana' -na.

⁴⁵Ko pa pride v Galilejo, ga sprejmo Galilejci, ker so videli vse, kar je storil v Jeruzalemu ob prazniku; bili so namreč tudi prišli na praznik.

⁴⁷Kana'epe-na topohawa' toei karata-na Yesus hi Galilea ngkai Yudea, hilou-imi hi ngata Kana mpohirua' -ki, na'uli' -ki: "Pue', hilou-ta hi Kapernaum, nupaka'uri' -ka-kuwo ana' -ku, apa' neo' mate-imi."

⁴⁶In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil izpremenil vodo v vino. In bil je neki kraljev uradnik, čigar sin je bil bolan, v Kafarnavmu.

⁴⁸Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Ane uma-koi mpohilo tanda mekoncehi pai' anu mobaraka', uma oa' -koi mepangala'!"

⁴⁷Ko ta sliši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, gre k njemu in ga prosi, naj pride doli in mu ozdravi sina; ta je namreč umiral.

⁴⁹Na'uli' topohawa' toei: "Pue', hilou-tamo sohi', mate mpai' ana' -ku!"

⁴⁸Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne boste verovali.

⁵⁰Na'uli' Yesus: "Nculii' -moko, mo'uri' -imi ana' -nu." Napangala' mpu'u-mi topohawa' toei lolita Yesus, pai' nculii' mpu'u-imi-hawo.

⁴⁹Reče mu kraljev uradnik: Gospod, pojdi doli, preden umrje otrok moj.

⁵¹Hi lengko ohea-i-pidi, ba hangkuja dua batua-na mpotomu-i, ra'uli' -ki: "Mo'uri' -imile ana' -nue!"

⁵⁰Veli mu Jezus: Pojdi, sin tvoj je živ. Mož veruje besedi, ki mu jo je Jezus rekel, in gre.

⁵²Napekune' -ramo: "Jaa hangkuja-i mo'uri' -e?" Ra'uli': "Wengi, ba jaa satu mpo'eo tu, uma-ipi ngkelengi'."

⁵¹Ko pa je že na potu doli, ga srečajo hlapci njegovi in mu sporoče, da sin njegov živi.

⁵³Nakiwoi-mi topohawa', nto'u-na toe mpu'u-mi wengi Yesus mpo'uli' -ki: "Mo'uri' -imi ana' -nu." Ngkai ree, topohawa' toei pai' hira' hantomia, mepangala' -ramo hi Yesus.

⁵²Vpraša jih torej, obkore mu je odleglo. In mu reko: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica.

⁵⁴Toe-mi tanda mekoncehi karongkani-na to nababehi Yesus hi Galilea karata-na ngkai Yudea.

⁵³Tedaj spozna oče, da je bilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In je sprejel vero on in vsa hiša njegova.To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.

⁵⁴To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.