¹Potem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.

¹Oti toe, hilou-imi Yesus hi dipo Rano Galilea, to rahanga' wo'o Rano Tiberias.

²In za njim je šla velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.

²Wori' lia tauna mpotuku' -i, apa' rahilo hawe'ea tanda mekoncehi to nababehi, mpaka'uri' topeda'.

³Jezus pa gre na goro in tu sede z učenci svojimi.

³Manake' -i lou hi panapa bulu' hante ana'guru-na, pai' mohura-imi hi ree.

⁴Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judov.

⁴Nto'u toe, neo' rata-mi eo bohe agama Yahudi to rahanga' Eo Paskah.

⁵Ko torej povzdigne Jezus oči in vidi, da velika množica prihaja k njemu, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo ti jedli?

⁵Yesus mponaa ntololikia-na, nahilo-hawo, mo'iko-ra-damo tauna tumai mpomohui' -i. Na'uli' mpo'uli' -ki Filipus: "Hiapa-ta me'oli pongkoni', tapokoni' -raka tauna to wori' toera lau?"

⁶To pa je rekel, da ga izkuša; kajti on je vedel, kaj hoče storiti.

⁶(Kakoo-kono-na, na'inca ami' moto-mi napa mpai' to nababehi. Napekune' hewa toe hi Filipus, apa' doko' naponciloi pepangala' -na.)

⁷Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak izmed njih dobil kaj malega.

⁷Na'uli' Filipus: "Nau' ro'atu doi pera' tapope'oli-ki pongkoni' pai' butu dua-ra tawai' hore hangkedi' -wadi, uma oa' hono'."

⁸Reče mu eden učencev njegovih, Andrej, Simona Petra brat:

⁸Ngkai ree, hadua ana'guru-na to rahanga' Andreas, ompi' -na Simon Petrus, mpo'uli':

⁹Deček je tu, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi; ali kaj je to med toliko?

⁹"Ohe'i hadua ana' to mobokui lima meha' roti pai' tinapa uru roma'a, aga napa-mile kalaua-na hi tauna to wori' hewa toe-e lau?"

¹⁰Jezus veli: Naredite, da se ljudje posadé. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možje, kakih pet tisoč po številu.

¹⁰Na'uli' Yesus: "Hubui-ramo mohura!" Jadi' mohura-ramo hi kowo' raponcawa ali', apa' wori' kowo' hi ree. Hi olo' ntodea toe, ria ba lima ncobu paka' tomane.

¹¹Tedaj vzame Jezus hlebe in ko zahvali, jih razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; ravno tako jim dá tudi od ribic, kolikor so hoteli.

¹¹Ngkai ree, na'ala' -mi roti, na'uli' tarima kasi hi Alata'ala, pai' nabagi-bagi hi tauna to wori' to mohura. Hewa toe wo'o pompobabehi-na hante bau' uru. Ngkoni' -ramo omea duu' -ra bohu.

¹²Ko se pa nasitijo, veli učencem svojim: Zberite ostale kosce, da nič ne pogine.

¹²Bohu-ramo omea, na'uli' Yesus hi ana'guru-na: "Rumpu-koi toro-na, bona neo' ria to rakerei."

¹³Zbero torej in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so ostali tem, ki so jedli.

¹³Rarumpu mpu'u-mi, hampulu' roluncu-pi toro-na ngkai lima meha' roti to rakoni' tauna to wori' we'i.

¹⁴Ko torej vidijo ljudje čudež, ki ga je Jezus storil, govore: Ta je res prorok, ki ima priti na svet.

¹⁴Karahilo-na ntodea tanda mekoncehi tohe'e, momepololitai-ramo, ra'uli': "Hi'a mpu'u-mi-tawo' nabi to rajanci owi-e, to ra'uli' rata mpai' hi dunia' toi-e!"

¹⁵Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam.

¹⁵Jadi', ria patuju-ra doko' mpewuku-i jadi' magau' -ra. Kana'inca-na Yesus patuju-ra toe, malai-imi ngkai ree hilou hi bulu' -na.

¹⁶Ko se pa zvečeri, gredo učenci njegovi k morju,

¹⁶Ncimonou' tohe'e, mana'u-ramo ana'guru-na hilou hi rano mpopea-i.

¹⁷in stopivši v ladjo, se popeljejo na oni kraj morja v Kafarnavm. In tema je že nastala, in Jezus še ni prišel k njim;

¹⁷Rapopea duu' mobengi, ko'ia oa' -i rata. Jadi', mosakaya moto-ramo hilou mpotoa' ngata Kapernaum.

¹⁸in morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter.

¹⁸Bula-ra mosakaya toe, rata ngolu' bohe mporumpa' -ra, alaa-na bohe balumpa hi rano.

¹⁹Ko pa veslajo kakih petindvajset ali trideset tečajev daleč, ugledajo Jezusa, da hodi po morju in se približuje ladji, in se preplašijo.

¹⁹Lima ba ono kilo-ramo ngkai talinti, rahilo-rawo, etu-imi tumai Yesus momako' hi lolo ue mpototopa-ra. Aga uma ra'incai Kayesus-na. Me'eka' lia-ramo.

²⁰On pa jim reče: Jaz sem; ne bojte se!

²⁰Na'uli' Yesus: "Neo' me'eka'! Aku' -mile toi-e."

²¹Hočejo ga torej vzeti v ladjo; in precej je bila ladja pri kraju, kamor so se peljali.

²¹Mpo'epe toe-di, goe' -ramo mpodoa Yesus hi rala sakaya. Pesua' -na Yesus hi rala sakaya, rata-ramo hi wiwi' talinti to ratoa'.

²²Drugi dan, ko vidi ljudstvo, ki je stalo onkraj morja, da ni bilo tam druge ladjice razen tiste ene, ki so vanjo vstopili učenci, in da Jezus ni stopil z učenci svojimi v ladjo, ampak da so bili učenci sami odšli,

²²Kampeneo-na, wori' tauna hi dipo rano mpopali' Yesus, ra'uli': "Hiapa-imidie? Uma-idi mohawi' sakaya dohe ana'guru-nae ngone. Hiaa' uma ria sakaya ntani' -na hi rei ngone, muntu' sakaya to rahawi' ana'guru-na-wadi."

²³(prišle so pa druge ladjice iz Tiberije blizu h kraju, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil),

²³Ngkai ree, rata wo'o tauna ngkai ngata Tiberias hi rala sakaya-ra, pai' -ra mencore mohu' hi pongkonia' -ra ntodea wengi, to mpokoni' roti to nagane' Pue' Yesus.

²⁴ko torej ljudstvo izprevidi, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladjice in pridejo v Kafarnavm, da poiščejo Jezusa.

²⁴Kara'inca-na ntodea ka'uma-napi ria Yesus hi ree, ntahawe' ana'guru-na uma wo'o-pi ria, mosakaya wo'o-ramo-rawo hilou hi Kapernaum mpopali' -i.

²⁵In ko ga najdejo onkraj morja, mu reko: Rabi, kdaj si prišel sem?

²⁵Karata-ra ntodea hi dipo rano mpohirua' -ki Yesus, rapekune' -i: "Nto'uma-ko rata hi rehe'i-e, Guru?"

²⁶Odgovori jim Jezus in reče: Resnično, resnično vam pravim, iščete me ne zato, ker ste videli čudeže, temuč ker ste jedli od hlebov in ste se nasitili.

²⁶Na'uli' Yesus: "Makono mpu'u lolita-ku toi: Ku'inca moto-le patuju-ni mpali' -ae. Uma ba kani'inca-na batua-na tanda mekoncehi to kubabehi. Nipali' -ale apa' bohu-mokoi kupokoni'.

²⁷Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje, ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog.

²⁷Neo' -koi mobago mpali' pongkoni' to sohi' oti pai' waha'. Mobago-koi mpali' pongkoni' to uma ria kawahaa' -na pai' to mpowai' katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na. Aku' Ana' Manusia' to mpowai' -koi pongkoni' tohe'e, apa' Alata'ala to Tuama mpotudo' ka'Aku' -nami to napelihi pai' to napokono."

²⁸Reko mu torej: Kaj naj storimo, da delamo dela Božja?

²⁸Mepekune' -ra ntodea: "Napa to kana kipobago bona pobago-kai ntuku' konoa Alata'ala?"

²⁹Jezus jim odgovori in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, ki ga je on poslal.

²⁹Na'uli' Yesus: "Toi-mile pobago to napokono Alata'ala-e: mepangala' hi Aku' to nasuro."

³⁰Pa mu reko: Kakšno znamenje torej pokažeš, da bi videli in verovali? kaj delaš?

³⁰Ra'uli' wo'o-mi ntodea: "Ane wae, tanda napa to nupopohiloi-kakai, bona kipangala' -ko kangkai Alata'ala-na mpu'u-ko? Napa to nubabehi?

³¹Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: „Kruh iz nebes jim je dal jesti“.

³¹Wai' -ka-kaiwo pongkoni', hewa to rakoni' ntu'a-ta owi. Bula-ra hi papada to wao', ngkoni' -ra pongkoni' to rahanga' manna, hewa to te'uki' hi rala Buku Tomoroli': 'Nawai' -ra pongkoni' ngkai suruga.'"

³²Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Ne Mojzes vam je dal kruha iz nebes, marveč Oče moj vam daje pravi kruh iz nebes.

³²Na'uli' Yesus: "Makono mpu'u lolita-ku toi: Bela nabi Musa owi to mpowai' pongkoni' ngkai suruga. Tempo toi-e, Tuama-ku-hana to mpowai' -koi pongkoni' to mpu'u-mpu'u ngkai suruga.

³³Kruh Božji namreč je ta, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu.

³³Pongkoni' to nawai' Alata'ala, batua-na, to mana'u tumai ngkai suruga pai' to mpowai' katuwua' hi manusia'."

³⁴Reko mu torej: Gospod, daj nam vsekdar tega kruha.

³⁴Ra'uli' -ki ntodea: "Ane wae, wai' -ka-kaiwo pongkoni' tetu butu-butu eo-na!"

³⁵Jezus jim reče: Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikdar žejen.

³⁵Na'uli' Yesus: "Aku' toi-mi pongkoni' to mpowai' katuwua'. Hema to tumai hi Aku' uma-rapa mo'oro', pai' hema to mepangala' hi Aku' uma-rapa ngkamara, duu' kahae-hae-na.

³⁶Ali povedal sem vam, da ste me videli, in vendar ne verujete.

³⁶Aga hewa to ku'uli' we'i, nau' nihilo-ama, uma oa' -a nipangala'.

³⁷Vse, kar mi daje Oče, pride k meni, in tega, ki k meni prihaja, ne pahnem ven.

³⁷Hawe'ea tauna to nawai' -maka Tuama-ku, bate tumai hi Aku'. Pai' hema-hema to tumai hi Aku', bate kutarima-i pai' uma-i kupopalai.

³⁸Zakaj stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal.

³⁸Apa' tumai-a ngkai suruga, uma mpobabehi konoa-ku moto. Tumai-a mpobabehi konoa-na Alata'ala to mposuro-a.

³⁹To pa je volja tega, ki me je poslal, da ničesar ne izgubim od tega, kar mi je dal, temuč da vse to obudim poslednji dan.

³⁹Toi-mi konoa-na: bona ngkai hawe'ea tauna to nawai' -ka, neo' mpai' ria haduaa to moronto, bate kupopemata-ra omea hi Eo Kiama.

⁴⁰Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan.

⁴⁰Toi-mi konoa Tuama-ku: bona hawe'ea to mpohilo pai' to mepangala' hi Aku' Ana' -na mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na, pai' kupopemata-ra hi Eo Kiama."

⁴¹Tedaj godrnjajo Judje nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,

⁴¹Ngkai ree, mparangkunutia-ramo to Yahudi, apa' na'uli' -hana Yesus, Hi'a-mi pongkoni' to mana'u tumai ngkai suruga.

⁴²in govore: Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo? Kako da sedaj pravi: Iz nebes sem prišel?

⁴²Momepololitai-ramo ra'uli': "Ah, Hi'a toe-le Yesus, ana' Yusuf. Ta'inca moto tina-na pai' tuama-na. Napa-di-hana pai' na'uli' ngkai suruga-ie?"

⁴³Jezus odgovori in reče: Ne godrnjajte med seboj.

⁴³Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Neo' -koi ngkunuti.

⁴⁴Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.

⁴⁴Uma ria haduaa to ma'ala tumai hi Aku', ane uma-ra nakeni Tuama-ku to mposuro-a. Pai' kupopemata-ra omea hi Eo Kiama.

⁴⁵Pisano je v prorokih: „In vsi bodo učeni od Boga“. Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.

⁴⁵Hi rala sura nabi-nabi owi te'uki' hewa toi: 'Alata'ala mpotudui' hawe'ea topetuku' -na.' Jadi', hawe'ea tauna to mpo'epe pai' mpotarima tudui' -na Tuama-ku, bate tumai-ra hi Aku'.

⁴⁶Ne pravim, da je kdo videl Očeta, razen tisti, ki je od Boga: ta je videl Očeta.

⁴⁶Aga neo' ni'uli' wae, ria mpu'u-ramo to mpohilo Tuama-ku. Muntu' Aku' -wadi to mpohilo-i, apa' Aku' ngkai Alata'ala-a-kuna.

⁴⁷Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje.

⁴⁷Makono mpu'u lolita-ku toi: hema to mepangala' hi Aku', mporata-ramo katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

⁴⁸Jaz sem kruh življenja.

⁴⁸Aku' -mi pongkoni' to mpowai' katuwua'.

⁴⁹Očetje vaši so jedli mano v puščavi in so pomrli.

⁴⁹"Pongkoni' to rahanga' manna to rakoni' ntu'a-ni owi hi papada to wao' uma mpowai' katuwua', apa' mate omea moto-ra.

⁵⁰Ta je kruh, ki prihaja iz nebes, da ne umre, kdor jé od njega.

⁵⁰Aga uma hewa toe ane pongkoni' to mana'u tumai ngkai suruga. Hema-hema to ngkoni' pongkoni' toi, uma-ra mate.

⁵¹Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta.

⁵¹Aku' toi-mi pongkoni' to mana'u tumai ngkai suruga, pongkoni' to tuwu'. Tauna to ngkoni' pongkoni' toi tuwu' duu' kahae-hae-na. Pongkoni' to tuwu' tohe'i, batua-na woto-ku to kupewai' bona manusia' mporata katuwua'."

⁵²Judje se pa prepirajo med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati svoje meso jesti?

⁵²Kara'epe-na to Yahudi lolita-na Yesus toe, momehono' -ramo himpau hira', ra'uli': "Beiwa-i ma'ala mpewai' woto-na hi kita' bona takoni' -e?"

⁵³Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.

⁵³Toe pai' na'uli' -raka: "Makono mpu'u lolita-ku toi: Ane uma nikoni' woto-ku, Aku' Ana' Manusia', pai' uma ni'inu raa' -ku, uma-koi mporata katuwua' kao' -ni.

⁵⁴Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.

⁵⁴Tauna to ngkoni' woto-ku pai' nginu raa' -ku, mporata-ramo katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na, pai' kupopemata-ra hi Eo Kiama.

⁵⁵Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača.

⁵⁵Apa' woto-ku pongkoni' mpu'u, pai' raa' -ku ininu mpu'u.

⁵⁶Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem.

⁵⁶Tauna to ngkoni' woto-ku pai' nginu raa' -ku, tida-ra hintuwu' hante Aku', pai' Aku' hante hira'.

⁵⁷Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel zaradi mene.

⁵⁷"Tuama-ku to mposuro-a, Hi'a-mi pehupaa' katuwua', pai' Aku' tuwu' ngkai Hi'a. Wae wo'o tauna to ngkoni' woto-ku, mporata-ra katuwua' ngkai Aku'.

⁵⁸Ta je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so Očetje vaši jedli in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.

⁵⁸Toi mpu'u-mile pongkoni' to mana'u ngkai suruga-e, uma hewa manna to rakoni' ntu'a-ni owi. Nau' -ra ngkoni' manna toe, bate mate oa' -ra. Tapi' tauna to ngkoni' pongkoni' toi-e, tuwu' -ra duu' kahae-hae-na."

⁵⁹To je povedal v shodnici, ko je učil v Kafarnavmu.

⁵⁹Yesus mpololita hawe'ea toe nto'u petudui' -na hi tomi posampayaa hi Kapernaum.

⁶⁰Mnogi torej učencev njegovih, ko so to slišali, reko: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?

⁶⁰Kampo'epe-ra lolita Yesus toe we'i, wori' topetuku' -na mpo'uli': "Ah! Mokoro rahi tudui' toe-e. Hema mpai' to mpokule' mpotuku'!"

⁶¹Vedoč pa sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, jim reče Jezus: To vam je v spotiko?

⁶¹Ntaa' na'inca moto-di Yesus kangkunuti-ra topetuku' -nae. Toe pai' na'uli' -raka: "Ha nipokedi' nono mpo'epe tudui' -ku we'i?

⁶²Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej?

⁶²Ane wae-di, beiwa mpai' ane nihilo-apa, Aku' Ana' Manusia', ngkahe' nculii' hilou hi po'ohaa' -ku ami'?

⁶³Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje.

⁶³Inoha' Alata'ala-hana to mpowai' katuwua'. Kuasa manusia' uma ria kalaua-na. Lolita to kupohowa' -kokoi mehuwu ngkai Inoha' Alata'ala pai' mpowai' katuwua'.

⁶⁴Toda so med vami nekateri, ki ne verujejo. Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo je, ki ga izda.

⁶⁴Aga nau' wae, ria moto-koi hantongo' to uma mepangala'." Yesus mpo'uli' hewa toe apa' na'inca ami' -mi ngkai lomo' -na kahema-ra to uma mepangala' hi Hi'a, pai' na'inca wo'o kahema-na mpai' to mpobalu' -i hi bali' -na.

⁶⁵In reče: Zato sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega.

⁶⁵Na'uli' wo'o-mi Yesus: "Toe pai' ku'uli' -mi we'i, uma haduaa to ma'ala tumai hi Aku' ane uma-ra napiliu Tuama-ku."

⁶⁶Vsled tega je mnogo učencev njegovih odstopilo in nič več niso hodili ž njim.

⁶⁶Ntepu'u ngkai tempo toe, wori' topetuku' -na Yesus mpalahii-i. Uma-rapa dota mpotuku' -i.

⁶⁷Reče torej Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?

⁶⁷Jadi', mepekune' wo'o-imi hi ana'guru-na to hampulu' rodua, na'uli': "Ha malai wo'o-koi mpai' koi' -e?"

⁶⁸Simon Peter mu odgovori: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.

⁶⁸Na'uli' Simon Petrus: "Ha hilou hi hema-makai mpai' Pue'? Iko-wadi to mpohowa' lolita to mpowai' katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

⁶⁹In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji.

⁶⁹Kipangala' -mi pai' ki'inca ka'Iko-na Suro to moroli' ngkai Alata'ala."

⁷⁰Odgovori jim Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajsterih izvolil? In eden izmed vas je hudič.To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.

⁷⁰Na'uli' Yesus: "Aku' moto-mile to mpelihi-koi to hampulu' rodua toi-e. Nau' wae, hadua ngkai koi' mewali seta mpai'."

⁷¹To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.

⁷¹To natoa' Yesus, Yudas ana' Simon Iskariot. Apa' nau' Yudas hadua ngkai ana'guru-na to hampulu' rodua, hi'a mpai' to mpobalu' Yesus hi bali' -na.