¹Potem pa izvoli Gospod še drugih sedemdeset in jih pošlje po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto ali kraj, kamor je imel sam priti.

¹Oti toe, Pue' Yesus mpelihi wo'o-mi pitu mpulu' topetuku' to ntani' -na pai' nahubui-ra momako' rodua-rodua meri'ulu ngkai Hi'a hilou hi butu-butu ngata to natara mpai'.

²In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo; prosite Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.

²Na'uli' mpo'uli' -raka: "Tauna to doko' mpo'epe Kareba Lompe' ma'ala rarapai' -ki pae to taha'. Wori' pae to kana rapepae, aga topepae uma-ra wori'. Toe pai' kana mekakae-koi hi pue' bonea, niperapi' bona nahubui tauna hilou mepae hi bonea-na.

³Pojdite! Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.

³"Hilou-mokoi, aga pelompehi, apa' kuhubui-koi hilou hi olo' tauna to dada'a. Koi' mpai' hewa bima hi olo' serigala.

⁴Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obuvala, in nikogar na poti ne pozdravljajte.

⁴Neo' ngkeni karepe' doi ba boku ba sapatu' ropasa. Neo' mengkahae mpololitai tauna hi lengko ohea.

⁵V katerokoli hišo pa pridete, najprej recite: Mir tej hiši!

⁵"Ane mesua' -koi hi rala tomi hantomi, ncaliu ni'uli': `Kalompea' ngkai Pue' rata hi koi' pue' tomi!'

⁶In če je tu sin miru, bo počival mir vaš na njem; če pa ne, se vrne zopet k vam.

⁶Ane lompe' nono-ra pue' tomi mpotarima-koi, bate nagane' mpu'u-ra mpai' Pue' Ala. Aga ane uma-rada dota mpotarima-koi, uma-ra mpai' mporata rasi' ngkai pegane' -ni tetu.

⁷A v tej hiši ostanite in jejte in pijte, kar imajo; kajti vreden je delavec plačila svojega. Ne prehajajte iz hiše v hišo.

⁷Hantomi lau-wadi po'ohaa' -ni, neo' -koi pantoli-ntoli hi kahantomi-na bula-ni mpokeni Kareba Lompe' hi ngata tetu. Pongkoni' napa to rawai' -kokoi, koni' -mi-hana, apa' topobago masipato' mpotarima gaji' -na.

⁸In v katerokoli mesto pridete in vas sprejmo, jejte, kar vam postavijo,

⁸"Ane mesua' -koi hi rala ngata pai' -koi ratarima, koni' -mi-hana napa to ratonu-kokoi.

⁹in ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim pravite: Približalo se je k vam kraljestvo Božje.

⁹Paka'uri' topeda' to hi rala ngata, pai' uli' -raka pue' ngata: `Rata-mi tempo-na, Alata'ala jadi' Magau' hi laintongo' -ni.'

¹⁰A v katerokoli mesto pridete in vas ne sprejmo, pojdite na ulice njegove in recite:

¹⁰Aga ane mesua' -koi hi rala ngata pai' uma-koi ratarima, hilou-mokoi hi karajaa pai' mpo'uli':

¹¹Tudi prah iz vašega mesta, ki se nam je nog prijel, otresamo na vas; toda vedite to, da se je približalo kraljestvo Božje.

¹¹`Nau' awu ngata-ni to mentaka' hi palanta' witi' -kai, kitonta bona nihilo. Aga kiwoi-koie': neo' rata-mi tempo-na Alata'ala jadi' Magau'!'"

¹²Pravim vam, da bo Sodomi tisti dan laže nego temu mestu.

¹²Na'uli' wo'o-mi Yesus hi topetuku' -na: "Ku'uli' -kokoi, hi Eo Kiama, meliu pehuku' -na Alata'ala mpohuku' pue' ngata toera ngkai pehuku' -na hi pue' ngata Sodom owi.

¹³Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsaida! zakaj, ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vaju, bi se bila davno, v raševniku in pepelu sedeč, izpokorila.

¹³"Silaka-koi to Yahudi to mo'oha' hi ngata Korazim pai' hi Betsaida! Wori' moto-mi tanda mekoncehi kubabehi hi ngata-ni, aga uma oa' -koi medea ngkai jeko' -ni. Ane rapa' -na tanda mekoncehi toe rababehi hi rala ngata Tirus pai' Sidon, ke mahae-ramo-rana medea ngkai jeko' -ra, nau' bela-ra to Yahudi. Ke mpo'ala' karu' -ramo rapohea, pai' mohura-ra mpohawui' woto-ra hante awu, tanda kasoho' nono-ra.

¹⁴Ali Tiru in Sidonu bo laže na sodbi nego vama.

¹⁴Jadi', hi Eo Kiama mpai', meliu-pi pehuku' -na Alata'ala hi koi' ngkai pehuku' -na hi to Tirus pai' to Sidon.

¹⁵In ti, Kafarnavm, ali nisi bil povzdignjen do neba? a pahnjen boš do pekla!

¹⁵"Pai' koi' wo'o to Kapernaum! Ha ni'uli' -koina na'ongko' napomolangko-koi mpai' Alata'ala-e? Uma-e'! Natadi pai' nahuku' lau-dakoi mpai'."

¹⁶Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslal.

¹⁶Oti toe, Yesus mololita tena hi topetuku' -na, na'uli': "Tauna to mpotarima lolita-ni, batua-na lolita-ku Aku' to ratarima. Tauna to mposapuaka-koi, batua-na Aku' to rasapuaka. Pai' tauna to mposapuaka-a, mposapuaka wo'o-ra Pue' Ala to mposuro-a."

¹⁷Vrnejo se pa sedemdeseteri z veseljem, govoreč: Gospod, tudi zli duhovi so nam pokorni v imenu tvojem.

¹⁷Ba hangkuja kahae-na ngkai toe, nculii' -ramo topetuku' to pitu mpulu' toera. Goe' mpu'u-mi nono-ra, ra'uli' -ki Yesus: "Pue', bangku' seta wo'o mengkoru hi kai' pai' metibo' -ra, ane kipopalai-ra hante hanga' -nu."

¹⁸On pa jim reče: Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk.

¹⁸Na'uli' Yesus: "Kuhilo-di Magau' Anudaa' -e monawu' ngkai langi' hewa kila'!

¹⁹Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone, in oblast nad vso silo sovražnikovo, in nič vam ne bo škodovalo.

¹⁹Jadi', bona ni'inca: kuwai' -mokoi kuasa, bona ma'ala-koi mpolisa ule ba lipa pai' mpodagi hawe'ea karohoa bali' -ta. Uma hema to mposerohi-koi.

²⁰Toda tega se ne veselite, da so vam duhovi pokorni; veselite se marveč, da so imena vaša zapisana v nebesih.

²⁰Aga nau' wae, neo' nipokagoe' kamengkoru-ra seta hi koi'. Agina mpokagoe' -koi kate'uki' -nami hanga' -ni hi rala suruga."

²¹V tisto uro se razveseli Jezus v svetem Duhu in reče: Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje! da si to skril modrim in razumnim in razodel nedoraslim; da, Oče, ker tako je bila volja tvoja.

²¹Nto'u toe Yesus nakuasai Inoha' Tomoroli', pai' -i mololita ngkai kagoe' nono-na, na'uli': "O Mama, Pue' langi' pai' dunia'! Mpo'uli' -a tarima kasi, apa' hawe'ea toe lau nupopohiloi-raka tauna to uma pe'incai, tapi' nuwunii' -raka tauna to nginca pai' tauna to pante. Apa' wae-mi konoa-nu Mama.

²²Vse mi je izročil Oče moj, in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Oče, in kdo je Oče, razen Sin in komurkoli hoče Sin razodeti.

²²"Hawe'ea-na natonu-maka Tuama-ku. Uma ria haduaa to mpo'inca kahema-ku Aku' Ana' Alata'ala, muntu' Tuama-ku to mpo'inca-a. Wae wo'o uma ria to mpo'incai hema-i Tuama-ku, muntu' Aku' Ana' -na to mpo'inca-i, pai' hema-hema to kupopo'incai kahema-nai Tuama-ku."

²³In obrnivši se k učencem posebe, reče: Blagor očem, ki vidijo, kar vi vidite.

²³Ngkai ree, bona neo' ra'epe doo, me'ili' -imi hi ana'guru-na, na'uli' -raka: "Morasi' mpu'u-koi, apa' nihilo-mi-koina hawe'ea tohe'i.

²⁴Kajti pravim vam, da je veliko prorokov in kraljev želelo videti, kar vi vidite, a niso videli, in slišati, kar vi slišite, a niso slišali.

²⁴Apa' wori' moto nabi pai' magau' owi to doko' mpohilo napa to nihilo koi' toi, aga uma-rana rahiloi. Doko' lia-ra mpo'epe napa to ni'epe-mi koi', aga uma-rana ra'epei."

²⁵In glej, učenik postave vstane in izkušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

²⁵Ria hadua guru agama Yahudi to doko' mpemai-mai kasala' petompoi' Yesus. Napekune' -i: "Guru, napa-hawo to kana kubabehi bona mporata-a katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na?"

²⁶On pa mu reče: V zakonu kaj je pisano? kako bereš?

²⁶Na'uli' Yesus: "Napa to te'uki' hi rala Atura Pue'? Beiwa to nubasa?"

²⁷On pa odgovori in reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe“.

²⁷Natompoi' guru agama toei: `Kana tapoka'ahi' Pue' -ta Pue' Alata'ala hante nono-ta mpu'u, tatonu hawe'ea katuwu' -ta hi Hi'a, tapoka'ahi' -i hudu pakulea' -ta, pai' hudu inca-ta.' Pai' `Kana tapoka'ahi' doo-ta hewa pompoka'ahi' -ta woto-ta moto.'"

²⁸Pa mu reče: Prav si odgovoril; to delaj, in živel boš.

²⁸Na'uli' Yesus: "Kono-mi petompoi' -nu. Babehi-mi hewa tetu, mporata moto-ko mpai' katuwua' to lompe'."

²⁹On pa, hoteč samega sebe opravičiti, reče Jezusu: In kdo je moj bližnji?

²⁹Aga guru agama toei uma dota radagi, mpoperaha-i kamonoa' po'ingku-na. Toe pai' na'uli': "Hiaa' hema doo-ku to kana kupoka'ahi' -e?"

³⁰Jezus odgovori in reče: Neki človek je šel iz Jeruzalema doli v Jeriho in zajde med razbojnike, ki ga tudi slečejo in ranijo ter odidejo, pustivši ga napol mrtvega.

³⁰Natompoi' Yesus: "Ria hadua tomane to mako' ngkai Yerusalem mana'u hilou hi ngata Yerikho. Hi lengko ohea-i mpohirua' -ki toperampaki. Ra'agoi-i rewa-na pai' pohea-na, pai' -i rapao' duu' -na neo' mate, pai' rapalahii moto-imi hi ohea.

³¹Po naključbi pa pride neki duhovnik doli po tisti poti, in ko ga vidi, gre mimo.

³¹Ko'ia mahae ngkai ree, ria wo'o-hawo hadua imam ntara hi ohea toe. Kanahilo-na tauna to weho toei, napelelii' pai' kaliliu moto-i.

³²Enako pa pride tudi levit na tisto mesto in ko ga vidi, gre mimo.

³²Wae wo'o, hadua topobago hi Tomi Alata'ala liu hi ree. Kanahilo-na tauna to weho toei, napelelii' wo'o-i-wadi-hawo pai' -i kaliliu.

³³Neki Samarijan pa, ko je tod potoval, pride do njega, in ko ga ugleda, se mu zasmili,

³³"Uma mahae ngkai ree, liu wo'o-hawo hadua to Samaria to bula-na hi pomakoa' -na. Kanahilo-na tauna to weho toei, metumu' -mi ahi' -na.

³⁴in pristopi ter mu obveže rane in vlije vanje olja in vina; in posadivši ga na svoje živinče, ga pripelje v gostilnico in poskrbi zanj.

³⁴Kahilou-nami mpomohui' -i, nabohoi' weho-na hante lana pai' anggur pai' nawewe. Oti toe napopehawi' -i hi keledai-na pai' nakeni-i hilou hi tomi torata, pai' napodoo-i hi ree.

³⁵Drugi dan pa vzame dva denarja iz mošnje in da gostilničarju in mu reče: Skrbi zanj, in karkoli več potrošiš, ti poplačam jaz, kadar se vrnem.

³⁵Kamepulo-na na'ala' rompepa' doi pera', nawai' -ki pue' tomi pai' na'uli' -ki: `Pewili' -i-hawo ulu tauna toei hi rehe'i. Nculii' moto-a mpai' pai' kubayari omea ongkoso' -nu ane ria pelabia-na ngkai tetu.'"

³⁶Kdo od teh treh, meniš, je bil bližnji temu, ki je zašel med razbojnike?

³⁶Hudu-mi jarita-na toe, napekune' Yesus hi guru agama toei, na'uli': "Ntuku' pomporataa-nu, ngkai to tolu toera, hema-ra to ma'ahi' hi doo to rarampaki toei?"

³⁷On pa reče: Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje. Jezus mu pa veli: Pojdi, tudi ti delaj enako!

³⁷Natompoi' guru agama toei: "Tauna to mpotulungi-i." Na'uli' Yesus: "Koi' -moko, babehi wo'o-kowo hewa tetu."

³⁸Ko pa potujejo dalje, pride on v neko vas; a žena, po imenu Marta, ga sprejme v hišo svojo.

³⁸Rala pomakoa' -ra toe, Yesus pai' ana'guru-na mehani hi ngata. Hi rala ngata toe, ria hadua tobine to rahanga' Marta to mpotorata Yesus.

³⁹In ta je imela sestro, ki se je imenovala Marija, ki je tudi sedla k nogam Gospodovim in je poslušala besedo njegovo.

³⁹Ria wo'o ompi' -na Marta, tobine wo'o-wadi, hanga' -na Maria. Maria toei mohura mohu' hi witi' -na Yesus ntora mpe'epei lolita-na.

⁴⁰A Marta je bila zadržana, ker si je dala veliko opravka s postrežbo; ter pristopi in reče: Gospod, ali ti nič ni mar, da me je moja sestra samo pustila, da strežem? Reci ji torej, naj mi pomaga!

⁴⁰Hiaa' Marta-hana, sese' -i-damo mpo'urusi torata. Kahilou-nami Marta hi Yesus pai' na'uli' -ki: "Pue', ha nupokono ompi' -ku tetui mpelele' -a mobago hadudua-ku! Uli' -ki pe' mpongawa' -ae."

⁴¹Gospod pa odgovori in ji reče: Marta, Marta, skrbiš in trudiš se za mnogo;le eno pa je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki se ji ne odvzame.

⁴¹Na'uli' Pue' Yesus: "Ee' Marta! Sese' pai' kawuhe rahi-ko mpenonoi to wori' nyala.

⁴²le eno pa je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki se ji ne odvzame.

⁴²Hiaa' kakono-na, to paraluu nubabehi hanyala lau-wadi, toe-mi mpo'epe Lolita Alata'ala. Ane Maria, napelihi-mi bagia to lompe', pai' bagia toe uma mpai' ra'alai' ngkai hi'a."