¹Zgodi se pa, ko ga množice obsujejo, da bi poslušali besedo Božjo, da stoji pri jezeru Genezareškem.

¹Hangkani, bula-na Yesus mokore hi wiwi' rano Genesaret, wori' tauna mome'upi' doko' mpo'epe Lolita Alata'ala.

²In ugleda dve ladji, ki stojita ob jezeru; ribiči pa so bili izstopili iz njiju in so izpirali mreže.

²Mpohilo-i romeha' sakaya hi wiwi' rano. Nto'u toe, topebau' mencore ngkai sakaya-ra hilou hi role-na mpobohoi' jala' -ra.

³In vstopi v eno teh ladij, ki je bila Simonova, in ga zaprosi, naj odrine malo od kraja; ter sede in uči iz ladje množico.

³Hilou-imi Yesus mpohawi' sakaya to hameha', sakaya-na Simon, pai' naperapi' bona Simon mpotoko sakaya ngkai wiwi' rano hangkedi'. Oti toe, pai' mohura-imi hi rala sakaya mpotudui' ntodea.

⁴A ko neha govoriti, reče Simonu: Odrini na globoko, in vrzite mreže svoje na lov.

⁴Kahudu-na metudui', na'uli' mpo'uli' -ki Simon: "Toko tena hilou hi kanalaa-na, pai' tene' jala' -ni bona mporata-koi bau'."

⁵In Simon odgovori in reče: Učenik, vso noč smo se trudili in ničesar nismo ujeli; ali na besedo tvojo bom vrgel mrežo.

⁵Na'uli' Simon: "Guru, hamengia-makai ngone mobago, aga uma hama'aa ihi' jala' -kai. Aga nau' wae, kutene' moto, lawi' nuhubui-kai."

⁶In storivši to, zajamejo veliko množico rib; trgala pa se jim je mreža.

⁶Ngkai ree, karatene' -na jala' -ra, wori' mpu'u-mi bau' to mesua' hi rala-na, alaa-na ntepu'u morenta-mi jala' -ra.

⁷In pomignejo tovarišem, ki so bili v drugi ladji, naj jim pridejo pomagat. Pa pridejo in napolnijo obe ladji, tako, da se začneta potapljati.

⁷Mekawe-ra hi doo-ra to hi rala sakaya kahameha' -na bona tumai mengawa'. Tumai mpu'u-ramo-rawo pai' ra'ihii' -mi sakaya romehaa', duu' -na neo' matala nakeni katomo-na.

⁸Videč pa to, pade Simon Peter h kolenom Jezusovim, rekoč: Pojdi od mene, ker sem človek grešnik, Gospod!

⁸Kanahilo-na Simon Petrus kabaraka' -na Yesus toe, powingkotu' -nami hi nyanyoa-na, na'uli': "Neo' -apa numohui', Pue'! Apa' aku' toi tauna topojeko'."

⁹Groza namreč je bila obšla njega in vse, ki so bili ž njim, ob vlaku rib, ki so ga bili zajeli;

⁹Simon mololita hewa toe, apa' hi'a pai' hawe'ea doo-na wilingkoroa mpohilo kawori' bau' to nawoko' jala' -ra.

¹⁰ravno tako pa tudi Jakoba in Janeza, sinova Zebedejeva, ki sta bila tovariša Simonova. Pa reče Jezus Simonu: Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.

¹⁰Wilingkoroa wo'o-ra-rawo Yakobus pai' Yohanes, rodua ana' Zebedeus to mobago dohe Simon. Ngkai ree, na'uli' Yesus mpo'uli' -ki Simon: "Neo' me'eka'. Ntepu'u wae lau, uma-poko mebau'. Kuwai' -moko pobago to bo'u: mpotudui' tauna jadi' topetuku' -ku."

¹¹In potegnivši ladjo h kraju, zapusté vse in odidejo za njim.

¹¹Oti toe, radii' sakaya-ra hi role-na, rapalahii omea-mi, pai' mpotuku' Yesus-ramo.

¹²In zgodi se, ko je bil v enem ondotnih mest, da je tu, glej, mož, ves gobav; in ko ugleda Jezusa, pade na obraz in ga zaprosi, rekoč: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.

¹²Hangkani, bula-na Yesus hi rala ngata, rata hadua tauna to mohaki' poko' hobo' woto-na. Kampohilo-na Yesus, powingkotu' -nami, lio-na dungku hi tana'. Merapi' -i hi Yesus, na'uli': "Pue', ane ma'ala, paka'uri' -a-kuwo!"

¹³In iztegnivši roko, se ga dotakne in reče: Hočem, bodi očiščen! In precej so mu prešle gobe.

¹³Yesus mpojama-i pai' na'uli' -ki: "Ma'ala moto. Kupaka'uri' -moko!" Hampinisi mata, mo'uri' -imi.

¹⁴In on mu naroči, naj nikomur ne pove, marveč pojdi, mu veli, pokaži se duhovniku in daruj za očiščenje svoje, kakor je ukazal Mojzes, njim za pričevanje.

¹⁴Oti toe, Yesus mpotagi-i, na'uli': "Neo' nulolita to jadi' tohe'i hi hema-hema. Hilou-moko ulu mpopehuwu woto-nu hi imam, bona nahilo kamo'uri' -numi, pai' keni pepue' -nu ntuku' parenta to na'uki' Musa, bona monoa' hi hawe'ea tauna kamo'uri' -nu mpu'u-mi."

¹⁵Toda govorica o njem se je še tem bolj razglaševala, in velike množice so se zbirale, da bi ga poslušali in da bi jih ozdravljal njih bolezni.

¹⁵Ntaa' molele lau-midi kareba-na hiapa-apa-e, alaa-na mo'iko tauna mpotuku' Yesus doko' mpo'epe lolita-na pai' mpopepaka'uri'.

¹⁶A on se je umikal v puščavo in je tam molil.

¹⁶Tapi' Yesus biasa hilou hi kawaoa' -na pai' mosampaya.

¹⁷In zgodi se neki dan, da je učil, in sedeli so tam farizeji in učeniki postave, ki so bili prišli iz vseh vasi galilejskih in judejskih in iz Jeruzalema. In moč Gospodova je bila pričujoča, da bi jih ozdravljal.

¹⁷Rala-na ha'eo nto'u Yesus metudui', ria ba hangkuja dua to Parisi pai' guru agama mohura hi ree. Ria-ra ngkai ngata-ngata hi tana' Galilea, Yudea, pai' ngkai ngata Yerusalem wo'o. Baraka' ngkai Pue' Ala ria hi Yesus bona mepaka'uri'.

¹⁸In glej, možje neso na postelji človeka, ki je mrtvouden, in skušajo, kako bi ga prinesli in položili pred njega.

¹⁸Nto'u toe, tumai-ra ba hangkuja tauna mpokowa' hadua topungku to turu hi rala pokowaa'. Rapali' ohea-ra mesua' hi tomi doko' mpokeni doo-ra hi Yesus.

¹⁹In ko spričo množice ne najdejo, kod bi ga noter nesli, zlezejo na streho in skozi strešnike ga spuste s posteljo vred v sredo pred Jezusa.

¹⁹Aga uma-ra teliu mesua', apa' bihi' rahi tauna. Toe pai' ngkahe' tuka' -ramo mpokeni doo-ra hilou hi lolo tomi, rahungka' ata' pai' ra'ulu-i ntali pokowaa' -na hilou hi nyanyoa Yesus hi laintongo' ntodea.

²⁰In ko vidi njih vero, mu reče: Človek odpuščeni so ti grehi tvoji.

²⁰Kanahilo-na Yesus kabohe pepangala' -ra, na'uli' -mi hi topungku toei: "Ompi', te'ampungi-mi jeko' -nu."

²¹Pa začno premišljevati pismarji in farizeji, govoreč v sebi: Kdo je ta, ki govori bogokletje? Kdo more odpuščati grehe razen Bog sam?

²¹Mololita-ramo guru agama pai' to Parisi toera hi rala nono-ra, ra'uli': "Hema rahi-idi tauna toei mai, pai' daho' -i mpo'uli' hibalia tuwu' -na hante Alata'ala-e? Uma ria haduaa to ma'ala mpo'ampungi jeko', muntu' Alata'ala-wadi."

²²Jezus, spoznavši njih misli, pa odgovori in jim reče: Kaj premišljate v srcih svojih?

²²Na'inca moto Yesus napa to hi rala nono-ra. Toe pai' na'uli' -raka: "Napa pai' nipekiri hewa tetu-e?

²³Kaj je laže, reči: Odpuščeni so ti grehi tvoji, ali reči: Vstani in hodi?

²³Aku' Ana' Manusia', ria mpu'u kuasa-ku hi dunia' mpo'ampungi jeko'. Tapi' ane ku'uli' -ki topungku toei mai: `Te'ampungi-mi jeko' -nu,' uma ni'incai ba te'ampungi mpu'u-di jeko' -nae ba uma-di. Aga ane ku'uli': `Memata pai' mako' -moko,' nihilo mpai' kadupa' -na ba ka'uma-na.

²⁴Da pa boste vedeli, da ima oblast Sin človekov, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu): Tebi pravim, vstani in vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj.

²⁴Jadi', kupopohiloi-koi karia-na kuasa-ku mpo'ampungi jeko'." Ngkai ree, kamewili' -na hi topungku toei, na'uli' -ki: "Ku'uli' -koko, memata-moko, ongko' -mi pokowaa' -nu, pai' nculii' -moko."

²⁵In takoj vstane pred njimi in vzame, na čemer je ležal, in odide na dom svoj, hvaleč Boga.

²⁵Pemata-na mpu'u-mi topungku toei, rasabii' tauna to wori', na'ongko' poturua-na, pai' -i nculii' hilou hi tomi-na. Pai' hi lengko ohea ntora mpo'une' Alata'ala-imi.

²⁶In groza prevzame vse, in proslavljajo Boga in napolnijo se strahu, govoreč: Nezaslišane reči smo videli danes.

²⁶Konce lia hawe'ea tauna mpohilo tohe'e, pai' -ra mpo'une' Alata'ala. Hante mogalo me'eka' wo'o-ra, ra'uli': "Uma mowo kajadia' to tahilo eo toe we'i lau!"

²⁷In potem odide in ugleda cestninarja, po imenu Levija, da sedi na mitnici, in mu veli: Pojdi za menoj!

²⁷Oti toe, malai-imi Yesus, pai' hi lengko ohea mpohilo-i hadua topesingara' paja' bula-na mohura hi kantoro' -na, hanga' -na Lewi. Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Tuku' -ama."

²⁸In pustivši vse, vstane in odide za njim.

²⁸Pokore-nami mpalahii omea, pai' -i mpotuku' Yesus.

²⁹In napravi mu Levi veliko pojedino v hiši svoji; in bila je velika množica cestninarjev in drugih, ki so ž njim sedeli za mizo.

²⁹Lewi mpobabehi karamea bohe hi tomi-na, mpotorata Yesus. Wori' wo'o topesingara' paja' pai' tau ntani' -na rakio' ngkoni' dohe-ra.

³⁰In godrnjajo farizeji in njih pismarji proti učencem in pravijo: Zakaj s cestninarji in grešniki jeste in pijete?

³⁰Mpohilo toe, ba hangkuja dua pangkeni agama pai' guru agama to mpotuku' tudui' Parisi, ntora ngkunuti. Ra'uli' mpo'uli' -raka ana'guru-na Yesus: "Napa pai' ngkoni' pai' nginu-ko-koina hangkaa-ngkania hante topesingara' paja' pai' topojeko' -e?"

³¹In odgovori Jezus in reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.

³¹Na'uli' Yesus mpo'uli' -raka: "Tauna to uma peda', uma mingki' rapokulii'. Tauna to peda' -wadi-hawo to paraluu rapokulii'.

³²Nisem prišel klicat pravičnih, temuč grešnike, da se izpokore.

³²Uma-a tumai mpokio' -ra to monoa' ingku-ra. Katumai-ku toi-le, mpokio' topojeko' -a bona medea-ra ngkai jeko' -ra."

³³A oni mu reko: Učenci Janezovi se pogostoma postijo in opravljajo molitve, prav tako tudi farizejski, tvoji pa jedo in pijo!

³³Nto'u toe, ria to mpo'uli' -ki Yesus: "Topetuku' -na Yohanes Topeniu', jau-ra-hana mopuasa' pai' mosampaya. Wae wo'o topetuku' -ra to Parisi. Hiaa' topetuku' -nu Iko-kona, ngkoni' pai' nginu oa' -ra-wadi. Napa pai' uma-ra mopuasa' -e?"

³⁴Jezus pa jim reče: Morete li zahtevati, da bi se svatje postili, dokler je ženin ž njimi?

³⁴Yesus mpotompoi' -ra hante lolita rapa' toi, na'uli': "Tauna hi posusaa' poncamokoa, ha mopuasa' -ra-rana bula-ra mpo'emai' topemua'? Uma-hawo.

³⁵Pridejo pa dnevi, in ko se jim ženin odvzame, tedaj se bodo postili, v tistih dnevih.

³⁵Tapi' rata mpai' tempo-na, topemua' ra'ala' ngkai laintongo' -ra. Nto'u toe-damo, pai' lako' mopuasa' -rada."

³⁶Pravil jim je pa tudi priliko: Nihče ne utrga zaplate od nove obleke in je ne prišije na staro obleko, sicer izkazi tudi novo, in stari se ne prilega zaplata od nove.

³⁶Oti toe, Yesus mpo'uli' lolita rapa' toi, na'uli' -raka: "Uma ria tauna to mpotai' hanceu' pontaia' ngkai baju to bo'u pai' natelepei-ki baju to hae. Apa' ane wae, narenta lau-mi baju to bo'u. Pai' uma wo'o mpai' lompe' lence-na pontaia' to bo'u toe hi baju to hae.

³⁷In nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer predere novo vino mehove in vino se razlije in mehovi se pokaze;

³⁷Wae wo'o, uma ria tauna to mpotua anggur to bo'u hi rala pontu'ua to hae. Apa' ane dede' -i mpai', mopengka lau-mi pontu'ua to hae toe, alaa-na mobowo anggur, pai' mpadaa' wo'o-mi pontu'ua-na.

³⁸ampak novo vino se mora vlivati v nove mehove.In kdor je pil starino, noče precej novega, ker pravi: staro je boljše.

³⁸Anggur to bo'u bate kana ra'ihii' hi pontu'ua to bo'u wo'o-wadi-hawo.

³⁹In kdor je pil starino, noče precej novega, ker pravi: staro je boljše.

³⁹"Uma ria tauna to dota nginu anggur to bo'u ane oti-i-damo mpo'inu to hae. Apa' na'uli' mpai': `Anggur to hae to motomo'.'"