¹In začne jim govoriti v prilikah: Zasadil je človek vinograd in ga ogradil s plotom, in je izkopal klet in je sezidal stolp, in ga je izročil vinogradnikom, ter je odpotoval.

¹Oti toe Yesus mpololitai pangkeni to Yahudi toera hante lolita rapa', na'uli': "Ria hadua tauna to mpohu'ai bonea-na hante anggur. Nawala ntololikia-na, nakae tana' mpobabehi torobo' pompeaa' anggur, pai' natunya' pongko pompodooa. Oti toe, napewai' bonea-na rapobago hi ba hangkuja dua tauna, pai' hilou-imi hi ngata to molaa.

²In ko je bilo čas, pošlje k vinogradnikom hlapca, da bi od vinogradnikov prejel pridelkov iz vinograda.

²Rata-mi tempo pohopua' wua' anggur, napahawa' hadua batua-na hilou mperapi' bagia-na hi to mpodoo bonea-na toera.

³Oni pa ga zgrabijo in pretepo in pošljejo praznega.

³Tapi' to mpodoo bonea toera mpohoko' batua-na, rapao' pai' rapopalai mara.

⁴In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in temu razbijejo glavo in ga osramoté.

⁴Oti toe, pue' bonea mpahawa' tena hadua batua-na. Rata ria, rapao' wo'o-i-wadi-hawo, weho woo' -na, ralibui' ntarurua' pai' -i rapopalai.

⁵In pošlje drugega, in tega ubijejo, in mnogo drugih, ki jih nekatere pretepo in nekatere ubijejo.

⁵Ngkai ree, nahubui tena hadua batua-na. Rata ria, rapatehi lau-imi. Bate hewa toe-mi kehi-ra hi butu dua batua to napahawa': ria to raweba', ria to rapatehi.

⁶Še enega je imel, sina ljubljenega: tega pošlje naposled k njim, rekoč: Sina mojega se bodo bali.

⁶"Uma-pi hema to napahawa' pue' bonea toei, metoro hadua ana' woto-na to nape'ahi' -damo. Ka'omea-na napahawa' ana' -na toe hilou hi to mpodoo bonea-na, na'uli': `Bate rapengkorui-ile mpai'.'

⁷Oni pa, vinogradniki, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naša bo dediščina.

⁷"Ntaa' we'i, to mpodoo bonea toera, mohawa' -ramo ra'uli': `Etu-mi tumai ana' -na, hi'a mpai' to jadi' pue' bonea toi-e. Kita tapatehi-i, bona bonea-na toi kita' -mi pue' -na.'

⁸Ter ga zgrabijo in ubijejo, in ga vržejo ven iz vinograda.

⁸Karahoko' -nami ana' toei, rapatehi pai' ratadi hi mali bonea."

⁹Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Pride in vinogradnike pogubi, in vinograd dá drugim.

⁹Ngkai ree, Yesus mpo'uli' -raka pangkeni to Yahudi: "Jadi', napa-mi to nababehi pue' bonea toei? Bate tumai-ile mpopatehi-ra to mpodoo bonea-na, pai' bonea-na nawai' -raka tau ntani' -na.

¹⁰Niste li brali tudi tega pisma: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu;

¹⁰Tantu nibasa-mi lolita Buku Tomoroli' to mpolowa pesapuaka-ni hi Aku', hewa toi moni-na: `Watu to ratadi topowangu tomi, watu toe lau-mi to jadi' poko parawatu.

¹¹od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očeh naših“.

¹¹Tohe'e majadi' ntuku' konoa Pue' Ala, uma mowo kalompe' -na hi poncilo-ta.'"

¹²In gledali so, da bi ga ujeli, ali zbojé se ljudstva. Spoznali so namreč, da je zoper nje povedal to priliko. In pustili so ga ter odšli.

¹²Kara'epe-na pangkeni to Yahudi lolita-na Yesus tohe'e, doko' rahoko' -i apa' ra'inca kahira' -na to natoa' hante lolita rapa' toe. Aga uma-ra daho' mpohoko' -i, apa' mpoka'eka' -ra ntodea. Jadi', malai-ramo mpalahii-i.

¹³In pošljejo k njemu nekatere farizejev in Herodovcev, da bi ga ujeli v besedi.

¹³Ngkai ree, pangkeni to Yahudi mpohubui ba hangkuja dua to Parisi pai' tauna to tono' hi Magau' Herodes hilou hi Yesus. Patuju-ra doko' mpahala'nawu' -i hante pompekunea' -ra.

¹⁴In ko pridejo, mu reko: Učenik, vemo, da si resničen, in ti ni nikogar mar, kajti ne gledaš ljudem na lice, temuč v resnici učiš pot Božjo. Ali je prav dati cesarju davek ali ne? Naj ga damo ali ne damo?

¹⁴Karata-ra hi Yesus, ra'uli' -ki: "Guru, ki'inca Guru tau monoa'. Metudui' -ko hante kalonto' -lonto' -na mpo'uli' napa konoa Alata'ala hi manusia'. Uma nupengkorui ba hema-hema, apa' uma-ko mpelence tauna. Toe pai' kipekune' -ko: ntuku' atura agama-ta, ba ma'ala moto-ta mpobayari paja' hi Kaisar, ba uma-di? Kana tabayari, ba uma mingki' tabayari?"

¹⁵On pa, ker je spoznal njih hinavstvo, jim reče: Kaj me izkušate? Prinesite mi denar, da pogledam.

¹⁵Na'inca Yesus patuju nono-ra to tewunii'. Toe pai' na'uli' -raka: "Napa pai' nipali' kahala'kedoa' pololita-kue? Keni pe' tumai doi to biasa nibayari-ki paja', doko' kuhilo."

¹⁶Oni pa prineso. In jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Oni mu pa reko: Cesarjeva.

¹⁶Ngkai ree, ratonu-miki hampepa' doi pera'. Na'uli': "Lence hema pai' hanga' hema to hi doi toi?" Ra'uli': "Lence pai' hanga' Kaisar."

¹⁷Jezus pa jim veli: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. In silno se mu začudijo.

¹⁷Na'uli': "Ane wae-di, wai' -ki Kaisar napa to masipato' rawai' -ki Kaisar. Pai' wai' -ki Alata'ala napa to masipato' rawai' -ki Alata'ala." Konce-ramo mpo'epe tompoi' -na toe.

¹⁸In pridejo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo, govoreč:

¹⁸Oti toe, ba hangkuja dua to Saduki rata hi Yesus. To Saduki toera, pangkeni agama Yahudi to mposapuaka tauna to mate tuwu' nculii' hi eo mpeno. Karata to Saduki toera, ra'uli' -ki Yesus:

¹⁹Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre in zapusti ženo, otrok pa ne zapusti, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu.

¹⁹"Guru, nabi Musa mpo'uki' hi rala buku atura hewa toi: ane hadua tomane mate hiaa' uma-ki ria ana' -na, pudupuhe-na kana mpotobine balu-na bona ria-ki-hawo muli-na.

²⁰Bilo je sedem bratov; in prvi vzame ženo in umre, in ne zapusti zaroda.

²⁰Jadi', ria pitu to ntali ompi' paka' tomane. To ulumua' motobinei, mate-i uma ria ana' -na.

²¹In vzame jo drugi in umre, ne zapustivši zaroda. Tudi tretji tako.

²¹Tu'ai-na mpotobine balu-na. Mate wo'o-i-wadi-hawo, hiaa' ko'ia-i mo'anai'. Wae wo'o to majadi' hi katolu-na,

²²In vseh sedem ne zapusti zaroda. Naposled za vsemi umre tudi žena.

²²duu' rata hi kapitu-na. Mate omea-ramo hante uma ria ana' -ra. Ka'omea-na, mate wo'o-imi-hawo tobine toei.

²³Ob vstajenju torej, ko vstanejo, čigava izmed jih bo žena? Kajti sedmeri so jo imeli za ženo.

²³Jadi', hi eo mpeno, ane tuwu' nculii' mpu'u-di hawe'ea tomate-e, hema-ramo mpai' pue' tobine toei, apa' pitu-ramo to mpotobine-i."

²⁴Jezus jim reče: Se li ne motite zato, ker ne poznate pisem, ne moči Božje?

²⁴Na'uli' Yesus: "Sala' mpu'u pekiri-ni tetu-e, apa' uma nipaha ihi' Buku Tomoroli', uma wo'o ni'incai baraka' -na Alata'ala.

²⁵Kadar namreč iz mrtvih vstanejo, se ne ženijo in ne možé, ampak so kakor angeli v nebesih.

²⁵Apa' ane tuwu' nculii' -ramo tauna to mate, katuwu' -ra hewa katuwu' mala'eka hi rala suruga, uma-rapa motobinei ba motomanei.

²⁶Za mrtve pa, da vstajajo, niste li brali v Mojzesovi knjigi, pri grmu, kako mu je Bog govoril, rekoč: „Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov“?

²⁶Ha ko'ia ria nibasa lolita Buku Tomoroli' to mpakanoto katuwu' -ra nculii' tomate-e? Hi rala buku Atura Musa, tabasa tutura-na beiwa Alata'ala mpololitai nabi Musa ngkai rala julumpu to jela'. Nto'u toe, Abraham, Ishak pai' Yakub mahae-ramo mate. Aga nau' wae, Alata'ala mpo'uli' -ki Musa hewa toi: `Aku' toi-mi Alata'ala to napue' Abraham, Alata'ala to napue' Ishak, Alata'ala to napue' Yakub.'

²⁷On ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.

²⁷Jadi', ngkai lolita-na Alata'ala toe, monoto-mi ta'inca katuwu' -ra moto Abraham, Ishak pai' Yakub. Apa' bela tauna to mate to mepue' hi Alata'ala, tauna to tuwu' -hana to mpopue' -i. Sala' rahi-koina pekiri-ni tetu-e."

²⁸In pristopi eden pismarjev, ki je slišal, kako so se prepirali, in ker je videl, da jim je dobro odgovoril, ga vpraša: Katera je prva zapoved od vseh?

²⁸Nto'u toe, hadua guru agama Yahudi rata hi Yesus. Na'epe pomehono' -ra to Saduki hante Yesus we'i, pai' na'uli' hi rala nono-na: "Lompe' mpu'u tompoi' -na Yesus tetui!" Toe pai' mepekune' wo'o-imi-hawo hi Yesus, na'uli': "Parenta to'uma to poko-na ngkai hawe'ea parenta?"

²⁹Jezus odgovori: Prva je: „Sliši, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini Gospod.

²⁹Na'uli' Yesus: "Toi-mi parenta to poko-na: `Pe'epei-koi to Israel! Pue' -ta Pue' Alata'ala hadua-na-wadi.

³⁰In ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.“

³⁰Kana tapoka'ahi' -i hante nono-ta mpu'u, tatonu hawe'ea katuwu' -ta hi Hi'a, tapoka'ahi' -i hudu inca-ta pai' hudu pakulea' -ta.'

³¹Druga je ta: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“. Večje od teh ni druge zapovedi.

³¹Pai' tohe'i-mi parenta karonyala-na: `Kana tapoka'ahi' doo-ta hewa pompoka'ahi' -ta woto-ta moto.' Uma ria parenta ntani' -na to meliu kabohe-na ngkai to ronyala tohe'i."

³²In reče mu pismar: Dobro, učenik; po resnici si povedal, da je Bog eden, in da ni drugega razen njega;

³²Na'uli' -mi guru agama toei hi Yesus: "Makono mpu'u-di Guru! Makono lia to nu'uli' tetu-e. Pue' Ala bate hadua-na-wadi, uma ria ntani' -na.

³³in ljubiti ga iz vsega srca in iz vse pameti in iz vse moči, in bližnjega ljubiti kakor samega sebe: to je več od vseh žgalnih žrtev in daritev.

³³Pai' kana tapoka'ahi' -i hante nono-ta mpu'u, hante hawe'ea pekiri-ta pai' hudu pakulea' -ta. Pai' kana tapoka'ahi' doo-ta hewa woto-ta moto. Toe to meliu kalompe' -na ngkai hawe'ea porewua pai' rewa ntani' -na to tapopepue' hi Alata'ala."

³⁴In Jezus, videč, da je pametno odgovoril, mu reče: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nihče si ga ni upal več vprašati.

³⁴Na'epe Yesus kamonoto tompoi' -na tauna toei. Toe pai' na'uli' -ki: "Neo' jadi' ntodea hi rala Kamagaua' Alata'ala mpu'u-moko!" Ngkai ree, uma-pi hema to daho' mpekune' ba napa-napa hi Yesus.

³⁵In Jezus odgovori in reče, učeč v templju: Kako pravijo pismarji, da je Kristus sin Davidov?

³⁵Nto'u-na Yesus metudui' hi Tomi Alata'ala, na'uli': "Napa pai' guru agama mpo'uli' Magau' Topetolo' muli-na Magau' Daud?

³⁶Sam David je dejal v svetem Duhu: „Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

³⁷Hiaa' bo Daud moto mpokahangai' -i Pue' -na. Hante petete' Inoha' Tomoroli' Daud mpotompo'wiwi Magau' Topetolo' hewa toi: Pue' Ala mpo'uli' -ki Pue' -ku: `Mohura-moko hi mali ngka'ana-ku duu' -na kupopengkoru hawe'ea bali' -nu hi Iko.'

³⁷Sam David ga imenuje Gospoda; odkod pa je on sin njegov? In preprosto ljudstvo ga je rado poslušalo.

³⁸Nto'u-na Yesus mpotudui' ntodea, na'uli' -raka: "Pelompehi-koi, neo' -koi mpenau' kehi-ra guru agama. Goe' -ra modao' mpopake' baju to moloe, pai' goe' -ra ane tauna hi wiwi' karajaa motingkua' mpotabe-ra.

³⁸In govoril jim je v nauku svojem: Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih suknjah in ljubijo pozdrave po ulicah

³⁹Goe' -ra rapopohura hi pohuraa karabilaa' hi tomi posampayaa. Goe' -ra ane rapopohura-ra hi pohuraa to lompe' hi posusaa'.

³⁹in prve stole po shodnicah in prva mesta pri gostijah;

⁴⁰Mpobagiu-ra tobine tobalu, pai' -ra mpohagoi tomi-ra. Rawunii' kadada'a gau' -ra tohe'e hante mosampaya rapomoloe-loe. Motomo lia mpai' huku' -ra."

⁴⁰ki požirajo vdovam hiše in na videz opravljajo dolge molitve. Ti bodo prejeli ostrejšo sodbo.

⁴¹Yesus mohura mohu' peti' pompunaa' doi pepue', pai' -i mponaa tauna to mpopuna' doi pepue' -ra hi rala-na. Wori' tauna to mo'ua' mpopuna' doi uma hangke-ngkedi'.

⁴¹In sede Jezus temepljskemu zakladu nasproti in gleda, kako meče ljudstvo denar v zakladnico; in veliko bogatih je metalo mnogo.

⁴²Nto'u toe, rata wo'o-hawo hadua tobine tobalu to mpe'ahii' tuwu' -na, napuna' wo'o-hawo doi pepue' -na. To napuna' tohe'e, rompepa' doi ngkala, hangkedi' lia oli-na.

⁴²In pride vdova uboga in vrže dva denarca, kar je en vinar.

⁴³Yesus mpokio' ana'guru-na pai' na'uli' -raka: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: tobalu to mpe'ahii' tuwu' -na tohe'e mai, meliu pewai' -na ngkai pewai' to rapuna' hawe'ea tau ntani' -na.

⁴³In pokliče učence svoje in jim reče: Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več nego vsi, ki mečejo v zakladnico:kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.

⁴⁴Apa' hira' mewai' ngkai labi ka'uaa' -ra. Tapi' tobine toei, nau' hewa apa-mi kampe'ahii' -na, napewai' omea-mi to ria hi hi'a, nau' kakono-na to naparaluu-hawo hi katuwu' -na eo-eo-na."

⁴⁴kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.