¹In gre odtod in pride v domovino svojo, in spremljajo ga učenci njegovi.

¹Oti toe, Yesus me'ongko' ngkai ngata toe hilou hi ngata-na moto hante ana'guru-na.

²In ko pride sobota, začne učiti v shodnici; in mnogi poslušalci so strmeli, govoreč: Odkod temu to? in: Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? in toliki čudeži se vrše po rokah njegovih!

²Hi eo pepuea', hilou-i hi tomi posampayaa mpotudui' tauna. Wori' tauna hi ree. Kampo'epe-ra tudui' Yesus, konce-ra ra'uli': "Hema-di to mpotudui' -i hawe'ea toe-e? Kapantea napa-di to ria hi Hi'a-e? Beiwa pai' ma'ala-i mpobabehi anu mekoncehi?

³Ali ni ta tesar, sin Marijin in brat Jakobov in Jozejev in Judov in Simonov? in niso li sestre njegove tu pri nas? In pohujševali so se nad njim.

³Bo topowangu tomi-i-wadi, ana' Maria. Ompi' -na, hira' Yakobus, Yoses, Yudas pai' Simon. Ompi' -na tobine, ria moto wo'o-ra dohe-ta hi rehe'i." Toe pai' oja' -ra mepangala' hi Yesus.

⁴Jezus jim pa reče: Nikjer ni prorok brez časti, razen v domovini svoji in pri rodbini svoji in na domu svojem.

⁴Ngkai ree, Yesus mpo'uli' -raka: "Hadua nabi bate rabila' hiapa kahilouaa-na. Aga hi ngata-na pai' tomi-na, pai' dohe ompi' -na moto, uma lau-i rabila'."

⁵In ni mogel ondi nobenega čudeža storiti, razen da je le malo bolnikov, položivši nanje roke, ozdravil.

⁶Jadi', Yesus mpokehele-ra apa' uma-ra mepangala'. Toe pai' uma-i bisa mpobabehi wori' anu mekoncehi hi ria. Sampale to nababehi, mpojama ba hangkuja dua topeda' bona mo'uri' -ra.

⁶In čudil se je njih neveri. In hodil je po vaseh v okolišu in učil.

⁷Mpokio' -i ana'guru-na to hampulu' rodua, nasuro-ra rodua-rodua hampo'emaa', pai' nawai' -ra kuasa mpopalai anudaa'.

⁷In pokliče k sebi dvanajstere in jih začne razpošiljati po dva in dva, in da jim oblast nad nečistimi duhovi,

⁸Kako'ia-ra me'ongko', natudui' -ra hewa toi: "Neo' -koi ngkeni napa-napa hi pomakoa' -ni, muntu' lua' -wadi. Neo' ngkeni pongkoni' ba boku ba doi hi rala karepe'.

⁸in zapove jim, naj ničesar ne jemljo na pot razen same palice: ne torbe, ne kruha, ne denarja v pasu,

⁹Ma'ala moto-koi mpake' lihi witi', aga neo' ngkeni rontonga' baju."

⁹ampak da naj si obujejo opanke, in veli: ne oblačite dveh sukenj.

¹⁰Na'uli' wo'o-mi: "Ane rata-koi hi hameha' ngata pai' ratarima-koi hi tomi hantomi, mo'oha' hi ree-mokoi duu' -ni kaliliu hilou mpai' hi ngata ntani' -na.

¹⁰In jim reče: Kjerkoli pridete v hišo, tam ostanite, dokler ne pojdete odondod naprej.

¹¹Ane ria pue' ngata to uma dota mpotarima-koi, ane oja' -ra mpo'epe lolita to nikeni, wae kanipalahii-na ngata-ra, tonta awu to mentaka' hi palanta' witi' -ni, tanda kanahuku' -ra mpai' Alata'ala."

¹¹In v katerem mestu vas ne bi sprejeli in ne poslušali, odondod grede si otresite prah izpod nog njim v pričevanje.

¹²Ka'oti-na Yesus mpotudui' ana'guru-na to hampulu' rodua toera, me'ongko' -ramo hilou mpotudui' tauna bona medea-ra ngkai jeko' -ra.

¹²In ko so odšli, so oznanjevali ljudem, naj se izpokore,

¹³Wori' seta to rapopalai. Pai' wori' wo'o tauna to peda' ragelai' hante lana pai' rapaka'uri'.

¹³in so izganjali mnoge zle duhove in mazali z oljem mnoge bolnike in jih ozdravljali.

¹⁴Nto'u toe, Magau' Herodes Antipas mpo'epe kareba napa to nababehi Yesus, apa' hanga' Yesus rapotompo'wiwi hiapa-apa. Ria to mpo'uli': "Yesus toei lou, Yohanes Topeniu' -ile tuwu' nculii'! Toe-hana pai' ria baraka' -na mpobabehi tanda mekoncehi toe-e."

¹⁴In kralj Herod zasliši o tem, kajti ime njegovo se je bilo razglasilo, in reče: Janez Krstnik je vstal iz mrtvih in zato delujejo čudežne moči v njem.

¹⁵Aga ria wo'o to mpo'uli': "Yesus toei, nabi Elia to owi-i." Hiaa' ria wo'o to mpo'uli': "Nabi mpu'u-i, hewa nabi to owi."

¹⁵Drugi pa pravijo: Elija je; a drugi: prorok je, kakor eden izmed starih prorokov.

¹⁶Kana'epe-na Magau' Herodes tohe'e, na'uli' -mi: "Yohanes Topeniu' mpu'u-i-tano Yesus toei lou-e! Kupehubui wengi rapata' wuroko' -na, aga tuwu' nculii' -imi."

¹⁶Ko pa sliši to Herod, reče: Janez, ki sem ga jaz dal obglaviti, je vstal.

¹⁸Hewa toi tutura kamate-na Yohanes Topeniu'. Magau' Herodes mpo'ago pai' mpotobine Herodias, tobine ompi' -na moto to rahanga' Filipus. Wori' ngkani Yohanes mpokamaro Herodes ngkai gau' -na toe, na'uli' -ki: "Uma-ko ma'ala mpotobine era-nu tetui! Gau' -nu tetu mpotiboki Atura Musa." Ngkai ree, Herodes mpohubui tantara-na hilou mpohoko' Yohanes. Rahoko' mpu'u-imi, rahoo' pai' -i ratarungku'.

¹⁷Kajti ta Herod je bil poslal ujet Janeza ter ga vklenil v ječi zavoljo Herodiade, svojega brata Filipa žene; bil se je ž njo namreč oženil.

¹⁹Ane Herodias-e, mowuku-damo nono-na hi Yohanes, doko' napatehi. Aga uma-i mologa mpopadupa' roe-na toe,

¹⁸Janez pa je dejal Herodu: Ni ti dovoljeno, imeti svojega brata ženo.

²⁰apa' Herodes mpohubui tantara-na mpojaga-i hi rala tarungku'. Me'eka' -i mpatehi Yohanes apa' na'inca, tauna to monoa' -i pai' moroli' wo'o-i. Ane Herodes mpo'epe Yohanes mpololitai-i, mokarara' nono-na, aga goe' wo'o-i mpo'epe-i mololita.

¹⁹Herodiada pa ga je zalezovala in hotela umoriti, pa ga ni mogla.

²¹Hi eo pompokiwoia kaputua Magau' Herodes, ria-mi loga-na Herodias. Hi eo toe, Magau' Herodes mpobabehi posusa' mpokiwoi eo kaputua-na. Mpokio' -i wori' maradika, tadulako pai' pangkeni to ngkai tana' Galilea.

²⁰Zakaj Herod se je bal Janeza, vedoč, da je pravičen in svet mož, ter ga je varoval; in marsikaj je storil, kakor mu je on rekel, in rad ga je poslušal.

²²Bula posusa' toe, ana' -na Herodias tobine mesua' pai' modero'. Goe' lia-i Magau' Herodes mpohilo podero' toronaa toei, wae wo'o torata-na. Na'uli' mpo'uli' -ki toronaa toei: "Ane ria ba napa to nupokono, perapi' -mi, bate kuwai' -ko."

²¹In je napočil prikladen dan: ko je Herod v spomin svojega rojstva napravil večerjo svojim velikašem in stotnikom in galilejskim prvakom,

²³Mosumpa wo'o-i, na'uli': "Nau' ba napa mpu'u-mi to nuperapi', nau' hantanga' ngkai poparenta-ku, bate kuwai' -ko!"

²²je prišla noter njena, Herodiadina, hči in je plesala, ter se je prikupila Herodu in gostom. Kralj pa reče dekletu: Prosi me, karkoli hočeš, in dam ti.

²⁴Palai-nami toronaa toei hilou mpekune' tina-na, na'uli': "Ina', napa to kuperapi' -e?" Na'uli' tina-na: "Perapi' -mi woo' -na Yohanes Topeniu'!"

²³In ji priseže: Karkoli me poprosiš, ti dam, do polovice kraljestva svojega.

²⁵Kanculii' -nami hilou hi Magau', kaliliu na'uli': "Merapi' -a woo' -na Yohanes Topeniu' wae lau, ratu'u hi lolo dula."

²⁴Ona pa gre ven in reče materi svoji: Kaj naj si izprosim? Ta pa reče: Glavo Janeza Krstnika.

²⁶Mpo'epe pomperapia' toe-di, soho' lia-mi nono-na Magau'. Aga uma-pi ma'ala nadii' nculii' lolita-na hi toronaa toe, apa' mpolia' mosumpa-imi we'i ra'epe torata-na.

²⁵In gre precej jadrno h kralju in ga zaprosi, rekoč: Hočem, da mi daš pri tej priči v skledi glavo Janeza Krstnika.

²⁷Kaliliu napahawa' hadua tantara-na hilou mpo'ala' woo' Yohanes Topeniu'. Kahilou-nami-hawo tantara toe hi tarungku' mpopata' wuroko' -na.

²⁶In kralj postane silno žalosten, toda zavoljo prisege in gostov ji ni hotel odreči.

²⁸Woo' -na toe nakeni tumai natu'u hi lolo dula pai' natonu-ki toronaa toei, pai' toronaa toei mpowai' tina-na.

²⁷In precej pošlje kralj vojaka iz straže svoje in ukaže prinesti glavo njegovo. Ta pa odide in mu odseka v ječi glavo,

²⁹Kara'epe-na topetuku' -na Yohanes kamate-nami, hilou-ramo-rawo mpo'ala' woto-na, pai' ratana.

²⁸in prinese glavo njegovo v skledi in jo da dekletu, a dekle jo da materi svoji.

³⁰Suro to nahubui Yesus mpopalele Lolita Alata'ala wengi, nculii' -ramo ngkai pomakoa' -ra, pai' ratutura-miki Yesus hawe'ea to rababehi pai' to ratudui' -raka ntodea.

²⁹In ko so to slišali učenci njegovi, pridejo in vzemo truplo njegovo ter ga polože v grob.

³¹Nto'u toe, wori' lia tauna to hilou-tumai, alaa-na ntahawe' ngkoni' neo' uma-pi ria loga-ra. Toe pai' na'uli' Yesus hi topetuku' -na: "Kita hilou hi kawaoa' -na mpalahii tauna to wori', bona ma'ala-ta mento'o hampai'."

³⁰In snidejo se apostoli pri Jezusu in mu sporočé vse, kar so storili in kar so ljudi naučili.

³²Jadi', mohawi' sakaya-ramo hilou hi kawaoa' -na.

³¹In jim reče: Pojdite sami na samoten kraj in malo počijte. Kajti bilo jih je veliko, ki so prihajali in odhajali, da še jesti niso utegnili.

³³Ntaa' pehilo moto-di-hana tauna pe'ongko' -rae, pai' ra'inca wo'o toaa' -ra. Jadi', wori' tauna ngkai hawe'ea ngata to mohu', pokeno-rami hilou hi wiwi' rano, rata meri'ulu lau-ra ngkai Yesus hante ana'guru-na.

³²Ter odidejo na ladji v samoten kraj sami.

³⁴Pehompo-na Yesus ngkai sakaya, nahilo-hawo wori' tauna mpopea-i. Metumu' -mi ahi' -na mpohilo-ra, apa' hiloa-ra hewa bima to uma te'ewu. Kanatudui' -rami wori' nyala.

³³In mnogi jih vidijo odhajati, in ko spoznajo, kam so namenjeni, hitro odrinejo tja peš iz vseh mest in jih še prehité.

³⁵Neo' solo-mi eo, tumai-ramo ana'guru-na mpomohui' -i, ra'uli' -ki: "Guru, wao' -hana hi rehe'i lau, pai' neo' limpa-mi eo.

³⁴In ko stopi Jezus z ladje, zagleda veliko množico, in se mu zasmilijo, zakaj bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja. In začne jih učiti mnogo reči.

³⁶Agina tahubui-ramo tauna toera lau hilou hi ngata pai' tomi hi bonea to mohu' bona mpo'oli pongkoni' -ra."

³⁵In ko je bila ura že pozna, pristopijo k njemu učenci njegovi in reko: Kraj je samoten in ura že pozna;

³⁷Na'uli' Yesus: "Koi' -mi to mpopokoni' -ra." Hampetompoi' ana'guru-na: "Ei'! Ha napa-mi-kaina to kiwai' -rakae? Nau' ro'atu doi pera' kipope'oli-ki roti, uma-le hono' mpopokoni' tauna to hewa toe lau kadea-ra."

³⁶razpusti jih, da odidejo v dvore in vasi, ki so naokoli, ter si kupijo kaj za jed.

³⁸Na'uli' Yesus: "Kamata pe', hangkuja meha' roti to ria hi koi' -e." Ka'oti-na rapehiloi, ra'uli': "Ria-le, lima meha' -wadi, pai' rongkaju bau' uru."

³⁷On pa odgovori in jim reče: Dajte jim vi jesti. Pa mu reko: Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti?

³⁹Ngkai ree, Yesus mpohubui tauna to wori' mohura omea mopantuda-ntuda hi kowo', apa' wori' kowo' to mata' nto'u toe.

³⁸On jim pa reče: Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte! In ko so izvedeli, reko: Pet in dve ribi.

⁴⁰Pohura-rami pantuda-ntuda, butu ntuda-na ria nte ha'atu, ria wo'o to nte lima mpulu'.

³⁹In jim ukaže, naj jih posadé vse zaporedoma, omizje za omizjem, po zeleni travi.

⁴¹Oti toe, na'ala' -mi roti to lima meha' pai' uru to rongkaju, pai' -i ngkongoa' hi langi' mosampaya. Oti toe, napihe-pihe-mi roti, pai' nawai' -raka ana'guru-na bona rabagi hi ntodea. Pai' uru to rongkaju, nabagi wo'o-raka omea.

⁴⁰In posedejo v skupinah po sto in po petdeset.

⁴²Ngkoni' omea-ramo duu' -ra bohu.

⁴¹In vzame petere hlebe in tisti dve ribi in se ozre v nebo in jih blagoslovi, ter razlomi hlebe in podaje učencem svojim, naj polože prednje; tudi dve ribi razdeli vsem.

⁴³Ka'oti-ra ngkoni', rarumpu-mi toro-na roti pai' bau', hampulu' roluncu-pi.

⁴²In vsi so jedli in se nasitili.

⁴⁴Kawori' -ra to ngkoni' roti toe, ba ria nte lima ncobu paka' tomane.

⁴³In pobrali so koscev dvanajst polnih košev in ostankov od rib.

⁴⁵Oti toe Yesus mpohubui ana'guru-na mosakaya meri'ulu hilou hi dipo rano hi ngata Betsaida, pai' -i mpohubui tauna to wori' nculii' hilou hi tomi-ra.

⁴⁴In bilo jih je, ki so jedli hlebe, kakih pet tisoč mož.

⁴⁶Ponculi' -ra ntodea, manake' -imi hilou hi bulu' -na lou mosampaya.

⁴⁵In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se naprej prepeljejo proti Betsaidi, dokler on razpusti množico.

⁴⁷Mobengi-mi, hi laintongo' rano-ramo ana'guru-na. Hiaa' Hi'a, hi role-nai-pidi hadudua-na.

⁴⁶In poslovivši se od njih, odide na goro molit.

⁴⁸Nahilo-hawo kawuhe-ramo mowose, apa' ngolu' mewui mpotomu sakaya-ra. Parabaja-mi, momako' -imi hilou hi lolo ue mpototoaka-ra, ntani' naliu-ra.

⁴⁷In ko se zvečeri, je ladja sredi morja in on sam na kopnem.

⁴⁹Karahilo-na to momako' hi lolo ue, pe'au-rami me'eka', ra'uli': "Etu tope'ekahi!"

⁴⁸In zagleda jih, da se mučijo z veslanjem; pihal jim je namreč veter nasproti. In okoli četrte straže po noči pride k njim, hodeč po morju; in hotel je iti mimo njih.

⁵⁰Wilingkoroa omea-ramo mpohilo-i. Ncaliu na'uli' -raka Yesus: "Pakaroho nono-ni! Neo' me'eka'! Aku' -mile toi-e."

⁴⁹Oni pa, videč ga, da hodi po morju, menijo, da je prikazen, in zakričé;

⁵¹Kangkahe' -nami hi rala sakaya dohe-ra, ngolu' wo'o haliu ora-mi. Uma mowo kakonce-ra, apa' kuyu-ramo.

⁵⁰vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. In precej jih ogovori in jim reče: Srčni bodite, jaz sem, ne bojte se!

⁵²Apa' nau' ko'ia-ra mahae mpohilo tanda mekoncehi to nababehi hante roti-e ngone, ko'ia oa' monoto hi rala nono-ra kahema-na mpu'u-i Yesus. Morara' oa' -pidi nono-ra mepangala'.

⁵¹In stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In presilno so se sami v sebi zavzemali;

⁵³Karata-ra hi dipo rano, mencore-ramo hi tana' to rahanga' Genesaret.

⁵²kajti po tem, kar se je zgodilo pri hlebih, še niso prišli k spoznanju, temuč njih srce je odrevenelo.

⁵⁴Pehompo-ra ngkai sakaya, rahilo-rawo pue' ngata Kayesus-na to rata hi ngata-ra.

⁵³In ko se prepeljejo, pridejo na kopno v Genezaret in potisnejo ladjo h kraju.

⁵⁵Pokeno-rami hilou hi ngata-ngata to mohu', pai' -ra tumai mpokowa' doo-ra to peda'. Hiapa-apa kara'epea-na ria-i, hi ree wo'o-mi tauna mpokeni doo-ra topeda'.

⁵⁴In ko stopijo z ladje, ga ljudje precej spoznajo,

⁵⁶Hiapa kahiloua-na Yesus hi rala ngata bohe ba ngata kedi', rakeni tumai doo-ra topeda' pai' rapopoturu hi wiwi' karajaa, pai' -ra merapi' hi Yesus bona napiliu-ra mporeo nau' kampa' wuntu baju-na-wadi. Hawe'ea to mporeo baju-na, haliu mo'uri' -ramo.

⁵⁵ter obletajo vso tisto okolico in začno na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da biva.In kamorkoli je prišel, v vasi ali v mesta ali v sela, so po ulicah pokladali bolnike in ga prosili, da bi se smeli kotekniti le roba njegove obleke; in katerikoli so se ga doteknili, so ozdraveli.

⁵⁶In kamorkoli je prišel, v vasi ali v mesta ali v sela, so po ulicah pokladali bolnike in ga prosili, da bi se smeli kotekniti le roba njegove obleke; in katerikoli so se ga doteknili, so ozdraveli.