¹In jim reče: Resnično vam pravim, da so nekateri med tukaj stoječimi, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjo.

¹Na'uli' wo'o-mi Yesus: "Mpu'u ku'uli' -kokoi: Ngkai olo' -ni koi' toi, ria-koi mpai' to ko'ia mate kako'ia-na nihilo Alata'ala moparenta hante baraka' -na."

²In čez šest dni vzame Jezus Petra in Jakoba in Janeza in jih odpelje na visoko goro same posebe; in izpremeni se pred njimi.

²Ono mengi ngkai ree, Yesus mpobawai tolu ana'guru-na hilou dohe-na hi bulu' to molangko. Ana'guru to tolu toera: Petrus, Yakobus pai' Yohanes. Muntu' Yesus hante ana'guru-na to tolu toera-wadi to hi ria. Bula-ra hi ria, mobali' -mi lence-na.

³In oblačila njegova postanejo bleščeča in zelo bela kakor sneg, kakor jih noben belilec na zemlji ne more ubeliti.

³Pohea-na hangaa mengea' meringkila', uma ria haduaa hi rala dunia' tohe'i to ma'ala mo'uja' duu' -na mengea' hewa toe.

⁴In prikaže se jim Elija z Mojzesom, in pogovarjata se z Jezusom.

⁴Rahilo-rawo ana'guru-nae, ria rodua nabi to owi mpololitai Yesus. Nabi toera, Elia pai' Musa.

⁵In Peter izpregovori in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; pa naredimo tri šatore, tebi enega in Mojzesu enega in Eliju enega.

⁵Ngkai ree Petrus mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, lompe' lia-ta mo'oha' hi rehe'i. Agina kibabehi-damo tolu bamaru': hameha' bagia-nu Pue', hameha' bagia-na Musa, pai' hameha' wo'o bagia-na Elia."

⁶Ni namreč vedel, kaj bi odgovoril, kajti bili so zelo uplašeni.

⁶Kakono-na, uma-hawo na'incai Petrus napa to na'uli' toe, apa' nto'u toe bula-ra me'eka' lia.

⁷In nastane oblak in jih obsenči, in glas pride iz oblaka: Ta je Sin moj ljubljeni; njega poslušajte.

⁷Nto'u toe wo'o, rata-mi limu' mpokamoui-ra, pai' ngkai rala limu' ra'epe topololita to mpo'uli': "Hi'a toi-mi Ana' -ku to kupe'ahi'. Pe'epei lolita-na!"

⁸In nagloma se ozro in nikogar več ne vidijo razen Jezusa samega s seboj.

⁸Hampegoli we'i, ranaa-rawo ntololikia-ra, uma-pi ria tau ntani' -na dohe-ra, hadua Yesus-damo.

⁹Ko so pa stopali z gore, jim zapove, naj nikomur ne pripovedujejo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane iz mrtvih.

⁹Pana'u-ra ngkai lolo bulu' toe, Yesus mpo'uli' -raka: "Neo' ulu nilolita hi hema-hema napa to nihilo we'i, duu' -na Aku' Ana' Manusia' memata ngkai kamatea."

¹⁰In to besedo so ohranili, in vpraševali so med seboj, kaj bi to bilo: vstati iz mrtvih?

¹⁰Ratuku' mpu'u-miki hawa' -na toe, uma mpu'u-rawo ralolita kajadia' toe hi hema-hema. Aga hi himpau hira' moto bate ntora rapomepekunei' ba napa patuju-na Yesus mpo'uli' kamemata-na mpai' ngkai kamatea.

¹¹In vprašajo ga, rekoč: Saj pravijo pismarji, da mora Elija poprej priti?

¹¹Mepekune' -ramo hi Yesus, ra'uli': "Napa pai' guru agama mpo'uli' nabi Elia ncala' -di to ri'ulu rata, pai' lako' rata-idi Magau' Topetolo' -e?"

¹²On pa jim reče: Elija res pride poprej in uravna vse vnovič. A kako je pisano o Sinu človekovem, da mora mnogo pretrpeti in ga bodo za nič šteli?

¹²Na'uli' -raka: "Makono mpu'u-di. Elia kana rata mperi'ulu, apa' hi'a to mporodo hawe'ea-na. Aga beiwa-ama Aku' Ana' Manusia'? Napa pai' hi rala Buku Tomoroli' te'uki' kamporata-ku wori' kaparia pai' -a raruge' tauna?

¹³Ali pravim vam, da je Elija že prišel, in so mu storili, karkoli so hoteli, kakor je pisano o njem.

¹³Aga ane nabi Elia, ku'uli' -kokoi, mpolia' rata-imile Elia-e, aga pangkeni ngata-ta mpo'ewa-i ntuku' konoa-ra, hewa to te'uki' hi rala Buku Tomoroli'."

¹⁴In ko pridejo k učencem, ugledajo veliko množico okoli njih in pismarje, da se ž njimi prepirajo.

¹⁴Oti toe, Yesus pai' ana'guru-na to tolu toera, mana'u-ramo ngkai lolo bulu' mpohirua' -raka ana'guru to ntani' -na. Rata hi ria, rahilo-rawo wori' tauna mpotipuhi ana'guru-na, pai' ba hangkuja dua guru agama bula-ra mpomehono' -raka.

¹⁵In vsa množica se precej, ko ga ugleda, začudi, in hité k njemu in ga pozdravljajo.

¹⁵Pehilo-ra tauna to wori' toera etu-mi tumai Yesus. Wae kampohilo-ra, konce-ramo. Pokeno-rami hilou mpohirua' -ki.

¹⁶In jih vpraša: Kaj se prepirate ž njimi?

¹⁶Yesus mpekune' -ra: "Napa to nipomepekunei' hante guru agama toera?"

¹⁷In eden iz množice odgovori: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, ki ima nemega duha.

¹⁷Hadua ngkai tauna to wori' toera mpo'uli': "Guru, oi-kuwo ana' -ku, kukeni bona nupaka'uri' -i. Uma-i howa' mololita apa' napesuai' anudaa' -i.

¹⁸In kjerkoli ga zgrabi, ga meče, in on se peni in škriplje z zobmi, in se suši. Pa sem dejal učencem tvojim, naj ga izženo, a niso mogli.

¹⁸Ane napesuai' wo'o-ipi anudaa' -e, modungka-i hi tana', mowura' nganga-na, kakakeji' -keji' ngihi' -na, pai' mokadu hudu woto-na. Kuperapi' -ramo ana'guru-nu mpopalai anudaa' -na, aga uma rakulei'."

¹⁹On pa jim odgovori in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni!

¹⁹Na'uli' Yesus: "Uma mowo-koie'. Ko'ia oa' -tano mepangala' -koie! Ni'uli' -koina hangkuja tena-pi kahae-ku dohe-ni, hangkuja tena-pi kahae-na kupengkatarii kalente pepangala' -nie! Keni tumai ana' tetui!"

²⁰In pripeljejo ga k njemu. Komaj ga pa duh ugleda, ga precej strese, da se zgrudi na tla ter se valja in peni.

²⁰Rakeni mpu'u-mi ana' toei hi Yesus. Wae pehilo-na anudaa' toei mpohilo Yesus, napakako'o wo'o-mi woto ana' toei duu' -na modungka-i pai' -i ngkawulela' hi tana', nganga-na mowura'.

²¹In vpraša očeta njegovega: Koliko časa je, odkar se mu je to zgodilo? Ta pa reče: Od malih nog.

²¹Mepekune' -i Yesus hi tuama-na ana' toei, na'uli': "Hangkuja-mi hae-na narata haki' toi-e?" Na'uli' tuama-na: "Ngkai kakedia' -nami-hana.

²²In mnogokrat ga vrže tudi v ogenj ali v vodo, da ga pogubi. Ali, če moreš kaj, usmili se nas in pomagaj nam.

²²Wori' ngkani-mi anudaa' mpodungka-i hi rala apu ba hi rala ue doko' napatehi. Ane ma'ala Guru, poka'ahi' pai' tulungi-ka-kaiwo!"

²³Jezus pa mu reče: Če moreš kaj! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.

²³Na'uli' Yesus: "Napa pai' nu'uli' `ane ma'ala-e?' Hawe'ea ma'ala jadi' hi tauna to mepangala'."

²⁴Precej zavpije dečkov oče in s solzami reče: Verujem, Gospod, pomagaj neveri moji!

²⁴Hampetompoi' tuama-na ana' toei napesukui: "Mepangala' -ama Pue'! Tulungi-a-kuwo, apa' aku' toi kura' rahi pepangala' -ku."

²⁵Videč pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapreti nečistemu duhu, rekoč mu: Duh nemi in gluhi, jaz ti ukazujem, zapusti ga in ne pridi več vanj!

²⁵Nahilo Yesus kawoo-woria' tauna to mokeno tumai morumpu. Kanahawai' -nami anudaa' toe, na'uli': "Ee anudaa' to mepakawongo pai' mepakawojo tetu-ko! Petibo' -ko ngkai ana' tetui, pai' neo' -pi nupesuai' nculii'."

²⁶In zakriči in ga močno strese in izide iz njega. In deček postane kakor mrtev, tako da mnogi pravijo, da je umrl.

²⁶Pe'au-nami ana' toei, kakapadi-padi woto-na, pai' malai-mi anudaa'. Kamalai-na anudaa', uma-pi molengo ana' toei, hewa tomate-imi, alaa-na wori' to mpo'uli': "Mate-imi!"

²⁷Jezus pa ga prime za roko in ga vzdigne; in vstal je.

²⁷Aga Yesus mpokamu pale-na mpotulungi-i memata. Memata mpu'u-imi-hawo ana' toei.

²⁸In ko pride v hišo, ga vprašajo učenci njegovi na samem: Kako, da ga mi nismo mogli izgnati?

²⁸Oti toe, Yesus pai' ana'guru-na malai ngkai ree mesua' hi rala tomi. Pesua' -ra hi rala tomi, mepekune' -ramo hi Yesus, ra'uli': "Guru, napa pai' uma kipakulei' mpopalai anudaa' toei-e we'i?"

²⁹In reče jim: Ta rod ne more iziti z ničimer razen z molitvijo in postom.

²⁹Na'uli' -raka: "Anudaa' to hewa tohe'e uma-hana ma'ala rapopalai hante inca napa-napa, muntu' hante mosampaya."

³⁰In ko so se odpravili odtod, so šli skozi Galilejo, in ni hotel, da bi kdo zvedel.

³⁰Oti toe, Yesus pai' ana'guru-na malai ngkai ree mpokaliliu pomako' -ra ntara hi tana' Galilea. Patuju-na Yesus bona neo' ra'incai ntodea kahiapa-na,

³¹Kajti učil je učence svoje in jim pravil: Sin človekov bo izdan v človeške roke, in umorili ga bodo; in ko bo umorjen, vstane tretji dan od smrti.

³¹apa' nto'u toe bula-na mpotudui' ana'guru-na. Na'uli' -raka: "Aku' Ana' Manusia', ratonu-a mpai' hi kuasa manusia'. Rapatehi-a mpai', aga tolu eo oti toe, tuwu' nculii' -a."

³²Oni pa niso umeli tega govora, a bali so se ga vprašati.

³²Aga ana'guru-na uma mpo'incai patuju-na Yesus. Hiaa' uma wo'o-ra daho' mpekune' -i.

³³In pridejo v Kafarnavm. In ko so bili v hiši, jih vpraša: Kaj ste se po poti med seboj menili?

³³Rata-ramo hi ngata Kapernaum. Hi rala tomi-ramo, mepekune' -i Yesus hi ana'guru-na, na'uli': "Napa-die to ntora nilolita hi lengko ohea-e we'i?"

³⁴Oni pa molče; spotoma so se bili namreč med seboj prepirali, kdo da je največji.

³⁴Uma-ra winihi, apa' to rapomehonoi' hi lengko ohea we'i, ba hema-ra to meliu kabohe tuwu' -ra.

³⁵In ko sede, pokliče dvanajstere in jim reče: Če kdo hoče biti prvi, bodi najzadnji od vseh in vsem služabnik.

³⁵Jadi', mohura-imi Yesus pai' -i mpokio' ana'guru-na to hampulu' rodua, na'uli' -raka: "Hema to doko' meliu bohe tuwu' -na, kana tuwu' mengkadingki' -i, meliu kadingki' -na ngkai hawe'ea doo-na, pai' kana jadi' pahawaa' hi hawe'ea doo-na."

³⁶In vzame otročiča ter ga postavi v sredo mednje, in ga vzame v naročje in jim reče:

³⁶Oti toe, na'ala' hadua ana' to kedi', napopokore hi laintongo' -ra. Nakupui ana' toei pai' na'uli' -raka ana'guru-na:

³⁷Kdor sprejme enega takih otročičev v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč njega, ki me je poslal.

³⁷"Hema to mpotarima hadua ana' to kedi' hewa ana' toii sabana petuku' -na hi Aku', batua-na Aku' -mi to natarima. Pai' hema to mpotarima-a, uma muntu' Aku' to natarima, mpotarima wo'o-i Alata'ala to mposuro-a."

³⁸Reče mu Janez: Učenik, videli smo nekoga, ki ne hodi za nami, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, in smo mu zabranili, ker ne hodi za nami.

³⁸Na'uli' Yohanes mpo'uli' -ki: "Guru, ria kihilo hadua tauna mpopalai seta hante hanga' -nu, aga kitagi-i apa' bela-i topetuku' -ta."

³⁹Jezus mu pa reče: Ne branite mu, zakaj nikogar ni, ki bi storil čudež z imenom mojim in bi mogel brž slabo govoriti o meni.

³⁹Na'uli' Yesus: "Neo' -i ratagi, apa' tauna to mpobabehi anu mobaraka' hante hanga' -ku, uma-ra mpai' kaliliu mporuge' -a.

⁴⁰Kdor namreč ni zoper nas, je z nami.

⁴⁰Tauna to uma mpo'ewa-ta, batua-na hira' -mi to tono' hi kita'.

⁴¹Kajti kdorkoli vas napoji s kupico vode v imenu mojem, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega.

⁴¹"Mpu'u ku'uli' -kokoi: ane ria to mpotulungi-koi apa' topetuku' Kristus-koi, bate mporata-i hiwili-na hi eo mpeno. Nau' ue mara-wadi nawai' -koi ni'inu sabana petuku' -ni hi Aku', bate mporata-i mpai' hiwili-na.

⁴²In kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo v me, bi mu bilo bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in da ga vržejo v morje.

⁴²"Aga hema to mpopanawu' hadua ana' to kedi' hewa ana' toii alaa-na uma-ipi mepangala' hi Aku', bohe mpu'u mpai' pehuku' -na Alata'ala hi tauna tetui. Agina lau-pi hameha' watu po'ahaa' to bohe ratoe hi wuroko' -na pai' -i ratene' hi rala tahi'.

⁴³In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje nego imeti obe roki in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi [

⁴³"Ane rapa' -na pale-ta hamali mpakeni-ta mojeko', pua' lau-imi. Agina hamali-damo pale-ta, asala mporata-ta katuwua' to lompe' dohe Alata'ala. Agina lau-pi toe, ngkai palea ntimalia-ta, hiaa' ka'omea-na mesua' naraka-tamo hi rala apu to jela' ncuu. ((

⁴⁴kjer njih črv ne umira in ogenj ne ugasne].

⁴⁴Apa' hi ria mpai', tauna nakoni' ule ncuu pai' rasesa' hi rala apu.))

⁴⁵In če te noga tvoja pohujšuje, odsekaj jo; bolje ti je hromemu priti v življenje nego imeti obe nogi in vrženemu biti v pekel ognjeni [

⁴⁵Ane rapa' -na witi' -ta hamali mpakeni-ta mojeko', pua' lau-imi. Agina hamali-damo witi' -ta, asala mporata-ta katuwua' to lompe' dohe Alata'ala. Agina lau-pi toe, ngkai witia' ntimalia-ta, hiaa' ka'omea-na ratadi-ta hi rala naraka. ((

⁴⁶kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne].

⁴⁶Hi ria mpai', tauna nakoni' ule ncuu pai' rasesa' hi rala apu.))

⁴⁷In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje nego imeti dve očesi in vrženemu biti v pekel ognjeni,

⁴⁷Pai' ane rapa' -na mata-ta hamali mpakeni-ta mojeko', jungki' lau-mi. Agina hamali-wadi mata-ta pai' -ta jadi' ntodea Alata'ala hi rala Kamagaua' -na. Agina lau-pi toe, ngkai mataa ntimalia-ta, hiaa' ka'omea-na ratadi-ta hi rala apu naraka.

⁴⁸kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne.

⁴⁸Hi ria mpai', tauna nakoni' ule ncuu pai' rasesa' hi rala apu.

⁴⁹Kajti vsak bo z ognjem osoljen, in vsaka žrtev bo s soljo osoljena.Dobra je sol, če pa sol postane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.

⁴⁹Ntuku' Atura Musa, hawe'ea pongkoni' to rapopepue' hi Alata'ala kana rapoii'. Wae wo'o butu dua tauna kana rapomoroli' hante apu.

⁵⁰Dobra je sol, če pa sol postane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.

⁵⁰"Poi' wori' kalaua-na. Aga ane mobali' -mi kapoi' -na alaa-na mononto, napa tena to ma'ala mpakapoi' -i? Wae wo'o, koi' to mpotuku' -a kana hewa poi': Neo' nipelele' pepangala' -ni jadi' lente. Kana tuwu' hintuwu' -koi."