¹V tem času je šel Jezus v soboto skozi setve, učenci njegovi pa postanejo lačni in začno klasje trgati in jesti.

¹Hangkani, Yesus pai' ana'guru-na ntara rala bonea hi Eo Sabat, eo pepuea' -ra to Yahudi. Bula-ra mpotara bonea toe, ana'guru-na mpotepo' wua' gandum pai' raru'a apa' mo'oro' -ra.

²Ko pa farizeji to vidijo, mu reko: Glej, učenci tvoji delajo, kar se v soboto ne sme delati.

²Ria to Parisi to mpohilo-ra. To Parisi toera mpo'uli' -ki Yesus: "Hilo-dile ana'guru-nue! Mpotiboki-ra atura agama-ta, mobago-ra hi eo pepuea'!"

³On jim pa reče: Niste li brali, kaj je storil David, ko je bil lačen on in kateri so bili ž njim:

³Natompoi' Yesus: "Ha uma ria nibasa napa to nababehi Daud hante ema' -na owi apa' mo'oro' -ra-rawoe?

⁴kako je šel v hišo Božjo in so jedli predložene kruhe, katerih ni smel jesti ne on, ne tisti, ki so bili ž njim, razen samo duhovniki?

⁴Mesua' -ramo hi rala tomi pepuea', pai' -ra mpokoni' roti to rapopepue' hi Alata'ala. Ane ntuku' ada agama-ta, imam-wadi-hana to ma'ala mpokoni' roti toe. Aga nau' wae, gau' -na Daud toe uma-hawo naposala'.

⁵Ali niste brali v postavi, da duhovniki ob sobotah v templju skrunijo soboto, in so brez greha?

⁵Penonoi wo'o napa to te'uki' hi rala Atura Musa: imam-imam hi rala Tomi Alata'ala, mobago moto-ra hi eo pepuea', hiaa' uma-hawo raposala'.

⁶Pravim vam pa, da je tu večji nego tempelj.

⁶Jadi', peliu-nami Aku', apa' Aku' meliu ngkai Tomi Alata'ala.

⁷Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: „Usmiljenja hočem in ne daritve“, ne bi obsojali nedolžnih.

⁸Apa' Aku' Ana' Manusia', ria kuasa-ku mpo'uli' napa to ma'ala rababehi hi eo pepuea'. "Hi rala Buku Tomoroli', Alata'ala mpo'uli' hewa toi: `Uma kuperapi' porewua to nipopepue' hi Aku'. To kuperapi' -le, bona ma'ahi' -koi hi doo.' Jadi', ane ke ni'inca-hawo batua-na lolita toe-e, ke uma-hawo nisalai' -ra to uma masala'."

⁸Kajti Sin človekov je sobote gospodar.

⁹Pe'ongko' -na Yesus ngkai ree, hilou-i hi hantomi tomi posampayaa to Yahudi.

⁹In odide odondod, in pride v njih shodnico.

¹⁰Hi ree, ria hadua tauna to mate pale-na hamali. Ba hangkuja dua tauna mpali' kasalaa' Yesus, meka' ba mobago-i-hana hi eo pepuea'. Toe pai' mepekune' -ra hi Yesus, ra'uli': "Guru, ha ma'ala moto-hawo mpaka'uri' topeda' hi eo pepuea' -e?"

¹⁰In glej, bil je tu človek, ki je imel suho roko. In vprašajo ga, govoreč: Ali se sme v soboto zdraviti? da bi ga zatožili.

¹¹Natompoi' Yesus: "Rapa' -na ria bima-ta hama'a, pai' bima toe monawu' hi rala wulou'laa hi eo pepuea', ha tapelele' -imi hi rala wulou'laa-e! Ha uma tahore-i nau' hi eo pepuea' -e!

¹¹On jim pa reče: Kateri človek je med vami, ki ima eno ovco, in če mu ta pade v soboto v jamo, da je ne zgrabi in ne izvleče?

¹²Hiaa' manusia' meliu tuwu' -na ngkai bima. Jadi' ane wae, ma'ala lia-ta mpotulungi tauna hi eo pepuea'."

¹²In koliko boljši je človek od ovce! Zatorej se sme v soboto dobro delati.

¹³Oti toe Yesus mpo'uli' -ki tauna to mate pale-na toei: "Tanoa pale-nu!" Kanatanoa-nami-hawo pale-na, ncaliu mo'uri' -mi, moroho nculii' hewa pale-na to hamali.

¹³Tedaj veli človeku: Iztegni roko svojo! Pa jo iztegne, in bila je izlečena in zdrava kakor druga.

¹⁴Ngkai ree, malai-ramo to Parisi ngkai tomi posampayaa, pai' -ra mpali' akala bona Yesus rapatehi.

¹⁴Farizeji pa izidejo in se posvetujejo zoper njega, kako bi ga pogubili.

¹⁵Na'inca Yesus karia-na patuju-ra to Parisi to dada'a hi Hi'a. Toe pai' malai-imi ngkai ree, pai' wori' tauna to mpotuku' -i. Mpaka'uri' -i hawe'ea-ra to peda'.

¹⁵Ko pa Jezus to zazna, se umakne odtod; in mnogo jih gre za njim, in ozdravi jih vse

¹⁶Pai' na'uli' -raka: "Neo' nitolele hilau napa to kubabehi-kokoi toi."

¹⁶in jim zapreti, naj ga ne razglašajo;

¹⁷Jadi', madupa' -mi Lolita Alata'ala to napohowa' nabi Yesaya owi. Hewa toi moni-na:

¹⁷da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi:

¹⁸"Hi'a toi-mi Batua-ku to kupelihi, kupe'ahi' -i, pai' napakagoe' nono-ku. Inoha' -ku kuwai' -ki. Kamonoa' poparenta-ku naparata hi hawe'ea tauna.

¹⁸„Glej, hlapec moj, ki sem ga izvolil, ljubljenec moj, ki je duši moji po volji: Duha svojega položim nanj, in oznanjeval bo sodbo poganskim narodom.

¹⁹Uma-i mehono', uma-i mejeu', uma napesukui mololita hi karajaa.

¹⁹Ne bo se prepiral, ne vpil, in nihče ne bo slišal glasu njegovega po ulicah.

²⁰Tauna to lente pepangala' -ra, uma-ra na'oho'. Natulungi-ra to ncaruku' mepangala'. Mobago ncuu-i duu' -na poparenta-na Alata'ala to monoa' rata hi dunia'.

²⁰Nalomljenega trsta ne prelomi in tlečega stenja ne ugasi, dokler ne privede sodbe [Ali: pravice.] do zmage.

²¹Hawe'ea manusia' mposarumaka-i."

²¹In v ime njegovo bodo upali pogani“.

²²Oti toe, ria wo'o tauna to tumai hi Yesus mpokeni hadua tauna to kahawia'. Tauna toei, wero pai' uma-i howa' mololita. Yesus mpaka'uri' -i, alaa-na pehilo pai' howa' -imi mololita.

²²Tedaj mu pripeljejo obsedenca, ki je bil slep in mutast. In ozdravi ga, da je slepec in mutec videl in govoril.

²³Konce-ramo tauna to mpohilo toe, alaa-na momepekune' -ramo, ra'uli': "Meka' Hi'a toi-mi Magau' Topetolo' muli Magau' Daud to rajanci owi-e!"

²³In vse množice so se zavzemale, govoreč: Ali ni ta sin Davidov?

²⁴Kara'epe-na to Parisi lolita toe, ra'uli': "Ah, kuasa-na tetu-le ngkai Beelzebul, magau' hawe'ea seta. Toe-hawo pai' ria baraka' -na mpopalai seta-e."

²⁴Ko pa to slišijo farizeji, reko: Ta ne izganja zlih duhov, razen z Belzebulom, poglavarjem hudičev.

²⁵Ntaa' na'inca-di Yesus napa to hi rala nono-rae. Toe pai' na'uli' -raka: "Ane rapa' -na ria hadua magau', pai' ntodea hi rala kamagaua' -na ntora mome'ewa, bate mogero mpai' kamagaua' -na toe-e. Ane tau hangata ba tau hantina ntora motuda', uma mpai' hintuwu' ngata ba posantinaa toe.

²⁵On je pa vedel njih misli in jim reče: Vsako kraljestvo, ki se samo zoper sebe razdvoji, propade, in vsako mesto ali dom, ki se sam zoper sebe razdvoji, ne obstane.

²⁶Wae wo'o hi kamagaua' seta. Ane magau' seta mpopalai hingka seta-na, batua-na seta mpo'ewa hingka seta-na, alaa-na mogero mpai' kamagaua' -na seta toe.

²⁶In če satan izganja satana, se je razdvojil sam zoper sebe: kako bo torej obstalo kraljestvo njegovo?

²⁷Ni'uli' Aku' mpopalai seta hante kuasa ngkai Beelzebul. Aga ria wo'o doo-ni moto to mpopalai seta. Hante kuasa napa doo-ni tetu mpopalai seta? Tantu hante kuasa Alata'ala. Jadi', ngkai pobabehi doo-ni moto, monoto-mi kamasala' pebalihi-ni tetu.

²⁷In če jaz z Belzebulom izganjam zle duhove, s čigavo pomočjo jih izganjajo sinovi vaši? zato vam bodo oni sodniki.

²⁸Aku' mpopalai seta hante baraka' ngkai Inoha' Alata'ala. Jadi', ngkai toe monoa' -mi ni'inca karata-nami tempo-na Alata'ala jadi' Magau' hi laintongo' -ni.

²⁸Če pa jaz v moči Duha Božjega izganjam zle duhove, torej je že prišlo k vam kraljestvo Božje.

²⁹"Seta ma'ala rarapai' -ki tauna to parimuku. Ane mesua' -ta hi rala tomi tauna to parimuku doko' mpo'ala' ihi' tomi-na, kana tahoo' ncala' -i, pai' lako' ma'ala tapatau' rewa-na. Wae wo'o, ane Aku' mpopalai seta, batua-na, meliu kuasa-ku ngkai seta.

²⁹Ali kako more kdo močnemu priti v hišo in mu pohištvo pobrati, če močnega poprej ne zveže? In potem šele oropa hišo njegovo.

³⁰"Hema to uma tono' hi Aku', kakono-na bali' -ku-imi. Hema to uma mpotulungi-a mobago, hi'a to mpobalinai' pobago-ku.

³⁰Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, razsiplje.

³²Jadi', bona ni'inca: hawe'ea jeko' pai' lolita pesapuaka manusia' ma'ala ra'ampungi. Ane ria tauna to mposapuaka-a ka'Aku' -na Ana' Manusia', ma'ala-pidi te'ampungi sala' -na toe. Aga ane mposapuaka-i Inoha' Tomoroli', uma ria ampungia-na, lompe' tempo toi, lompe' hi eo mpeno-na."

³¹Zato vam pravim: Vsak greh in vsaka kletvina se odpusti ljudem, kletvina zoper Duha pa ne bo odpuščena.

³³Na'uli' tena Yesus mpo'uli' -raka to Parisi: "Ane kaju to lompe' -i, lompe' wo'o-hawo wua' -na. Ane kaju to uma lompe' -i, uma wo'o-hawo lompe' wua' -na. Kalompe' -na kaju ba ka'uma-na, incana hi wua' -na.

³²In če kdo reče besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, kdor pa reče zoper svetega Duha, ne bo mu odpuščeno ne v tem veku, ne v prihodnjem.

³⁴Dada'a lia-koi! Uma ami' -koi ma'ala mpohowa' lolita to lompe' -e, bo dada'a-dakoie. Apa' napa ihi' nono-ta, toe wo'o to howa' hi wiwi-ta.

³³Ali vsadite dobro drevo, in njegov sad bo dober, ali vsadite slabo drevo, in sad njegov bo slab: zakaj drevo se spozna po sadu.

³⁵Tauna to lompe' -hana, bate mpohowa' lolita to lompe' -ra, apa' ntora mpoinono-ra to lompe'. Wae wo'o tauna to dada'a, dada'a wo'o lolita-ra, apa' ntora mpoinono to dada'a-ra.

³⁴Gadja zalega, kako morete govoriti dobro, ko ste hudobni? kajti usta govore, česar je srce prepolno.

³⁶Jadi', bona ni'inca: hi Eo Kiama mpai', butu dua tauna kana mpotangku butu mela lolita-na. Nau' lolita to uma motuju, kana natangku.

³⁵Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada dobro, in hudobni človek prinaša iz hudega zaklada hudobno.

³⁷Apa' ngkai lolita-ta moto-hawo mpai', rabotuhi kamasala' -ta ba kamonoa' -ta."

³⁶Pravim vam pa, da bodo ljudje za vsako prazno besedo, katerokoli reko, dajali odgovor v dan sodbe.

³⁸Oti toe, ba hangkuja dua guru agama pai' to Parisi mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, doko' -ka-kaina mpohilo-ko mpobabehi tanda to mekoncehi, bona monoa' ki'inca kangkai Alata'ala-na mpu'u-ko."

³⁷Kajti po svojih besedah opravičen in po svojih besedah boš obsojen.

³⁹Na'uli' Yesus: "Uma mowo kada'a-ni koi' tetu lau! Meleli' oa' -ko-koina ngkai Alata'ala! Merapi' -koi bona kupopohiloi-koi tanda to mekoncehi. Aga uma hanyalaa tanda mekoncehi to rapopohiloi-kokoi. Sampale to rapopohiloi-kokoi, tanda hewa to jadi' hi nabi Yunus owi.

³⁸Tedaj mu odgovore nekateri pismarjev in farizejev in reko: Učenik, znamenje hočemo od tebe videti.

⁴⁰Hewa nabi Yunus tolu eo tolu mengi hi rala ta'i uru bohe, wae wo'o mpai' Aku' Ana' Manusia' hi rala daeo' tolu eo tolu mengi.

³⁹On pa odgovori in jim reče: Hudobni in prešeštni rod išče znamenja, a ne bo mu dano znamenje razen znamenja proroka Jona.

⁴¹Hi Eo Kiama mpai', pue' ngata Niniwe rapotuwu' nculii' hangkaa-ngkania hante koi' to tuwu' tempo toi, pai' -ra mpotudo' sala' -ni. Apa' hira', medea-ramo-rana ngkai jeko' -ra kampo'epe-ra pololita nabi Yunus. Hiaa' ria-mi hi laintongo' -ni to meliu kabohe tuwu' -na ngkai nabi Yunus, aga uma oa' nipangala' lolita-na.

⁴⁰Kakor je bil namreč Jona v trebuhu morskega velikana tri dni in tri noči, tako bode Sin človekov v krilu zemlje tri dni in tri noči.

⁴²Wae wo'o hi Eo Kiama, raja bine ngkai Selatan rapotuwu' nculii' hangkaa-ngkania hante koi' to tuwu' tempo toi, pai' natudo' sala' -ni. Apa' momako' -i tumai ngkai ngata-na to molaa lia, apa' doko' mpu'u-i mpo'epe lolita Magau' Salomo to pante lia. Hiaa' ria-mi hi laintongo' -ni to meliu kabohe tuwu' -na ngkai Salomo, aga uma oa' nipangala' lolita-na.

⁴¹Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom in ga obsodijo, kajti oni so se izpokorili po propovedi Jonovi, in glej, tu je večji od Jona.

⁴³"Tauna to dada'a to tuwu' tempo toi ma'ala rarapai' -ki hadua tauna to napesuai' anudaa'. Malai-imi anudaa' ngkai tau toei, pai' -i modao' -dao' hi kawaoa' -na mpali' po'ohaa' -na. Apa' uma ria naruai', na'uli' -mi: `Agina nculii' lau-ama hi po'ohaa' to kupalahii toe wengi ria.'

⁴²Južna kraljica bo vstala ob sodbi s tem rodom in ga obsodi, kajti prišla je od kraja sveta, da sliši modrost Salomonovo, in glej, tu je večji od Salomona.

⁴⁴Ponculi' -nami hilou hi tauna to napalahii-e wengi, nahilo-hawo uma ria to mpo'ohai' -i. Tauna toei hewa tomi to boa-wadi, molela' tepehaii, hinapa' hiloa-na.

⁴³Kadar pa zapusti nečisti duh človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde.

⁴⁵Toe pai' hilou ncala' -i mpokio' pitu hingka anudaa' -na to meliu kadada'a-ra ngkai hi'a. Tumai-ramo mesua' hi tauna to napalahii toe-e wengi, pai' mo'oha' -ramo hi ree. Ka'omea-na tampai kampe'ahii' tauna toei ngkai lomo' -na. Wae wo'o mpai' to majadi' hi tauna to dada'a tempo toi: meliu lau-mi mpai' kasilaka-ra, apa' oja' -ra mpotarima-a."

⁴⁴Tedaj reče: Pojdem nazaj v dom svoj, odkoder sem izšel. In ko pride tja, ga najde praznega, očejenega in olepšanega.

⁴⁶Bula-na Yesus mololita-pidi mpololitai tauna to wori', rata-mi tina-na hante ompi' -ompi' -na. Mokore-ra hi mali tomi doko' mpololitai-i.

⁴⁵Tedaj odide in vzame s seboj sedem drugih duhov, hujših od sebe, ter vnidejo in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane hujše od prvega. Tako bode tudi temu hudobnemu rodu.

⁴⁷Hadua tauna mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, oe-ra ria tina-nu pai' ompi' -nu hi mali-na, doko' mpohirua' -koko."

⁴⁶Ko je pa še govoril množici, glej, mati njegova in bratje njegovi so stali zunaj in radi bi bili ž njim govorili.

⁴⁹Ngkai ree, Yesus mpotudo' ana'guru-na pai' na'uli': "Ane tina-ku pai' ompi' -kule, hira' toe-ramo lau.

⁴⁷In nekdo mu reče: Glej, mati tvoja in bratje tvoji stojé zunaj in radi bi s teboj govorili.

⁵⁰Apa' hema-hema to mpobabehi konoa Tuama-ku to hi rala suruga, hira' -mi ompi' -ku pai' hira' -mi tina-ku."

⁴⁸On pa odgovori in reče tistemu, ki mu je povedal: Kdo je mati moja? in kdo so bratje moji?

⁴⁹In iztegnivši roko svojo na učence svoje, reče: Glej, mati moja in bratje moji!Kajti kdorkoli izpolni voljo Očeta mojega, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati.

⁵⁰Kajti kdorkoli izpolni voljo Očeta mojega, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati.