¹In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim:

¹Kahudu-na Yesus mpololita hawe'ea tohe'e, na'uli' mpo'uli' -raka ana'guru-na:

²Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.

²"Ni'inca wa karo'eo-na-damo eo bohe Paskah? Pai' Aku' Ana' Manusia' rapewai' hi pale bali' -ku bona raparika'."

³Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa,

³Nto'u toe, imam pangkeni pai' totu'a to Yahudi morumpu hi tomi Imam Bohe to rahanga' Kayafas.

⁴in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili.

⁴Mohawa' -ramo, ra'uli': "Beiwa akala-ta mpolede pai' mpohoko' Yesus bona rapatehi-ie?

⁵Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre.

⁵Agina neo' ulu tahoko' -i nto'u eo bohe, nee-neo' mpai' bara' ntodea."

⁶Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,

⁶Nto'u Yesus hi ngata Betania, hilou-i hi tomi hadua tauna to rahanga' Simon topohaki' poko'.

⁷pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo.

⁷Bula-na hi ree, rata hadua tobine ngkeni hameha' butolo' ihia' lana honga to masuli' lia oli-na. Bula-na Yesus ngkoni', tumai tobine toei mpotua lana honga toe hi woo' -na tanda pebila' -na.

⁸Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata?

⁸Karahilo-na ana'guru-na napa to nababehi tobine toei, moroe-ramo, ra'uli': "Napa-hawo pai' rakerei lana to masuli' oli-na hewa tetu?

⁹To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim.

⁹Ke agina rapobalu' lau bona oli-na rawai' -raka tokabu."

¹⁰Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni.

¹⁰Na'inca Yesus pekiri-ra, toe pai' na'uli' -raka: "Napa pai' nipedahi nono-na tobine toei! To nababehi hi Aku' toe-le, lompe'.

¹¹Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej.

¹¹Apa' tokabu-hana, ria oa' loga-ni mpotulungi-ra apa' ria oa' -ra doo-ni. Aga Aku', uma-a mpai' ria oa' doo-ni.

¹²Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za pokop.

¹²Natuai-a hante lana toe, mpakasadia ami' woto-ku hi karatana-ku mpai'.

¹³Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

¹³Mpu'u ku'uli' -kokoi: hi humalili' dunia', hiapa-apa Kareba Lompe' rapalele, napa to nababehi tobine toei we'i bate ralolita, uma mpai' ralipo' -lipo'."

¹⁴Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškariot, k višjim duhovnikom

¹⁴Nto'u toe, hadua ngkai ana'guru-na to hampulu' rodua, to rahanga' Yudas Iskariot, hilou hi imam pangkeni.

¹⁵in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni pa mu določijo trideset srebrnikov.

¹⁵Na'uli' -raka: "Ane kutonu Yesus hi rala pale-ni, napa to niwai' -ka?" Rabila' -mi doi pera' tolu mpulu', pai' rawai' -ki.

¹⁶In odslej je iskal priložnosti, da ga izda.

¹⁶Ngkai ree, Yudas mpopali' loga to lompe' mpobalu' Yesus hi bali' -na.

¹⁷Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

¹⁷Hi eo to lomo' -na hi Posusa' Roti to Uma Raragii, rata-ramo ana'guru-na hi Yesus, ra'uli' -ki: "Hiapa konoa-nu kiporodo pongkoni' Paskah to takoni' -e mpai'?"

¹⁸On pa reče: Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi.

¹⁸Na'uli' -raka: "Hilou-mokoi hi rala ngata hi tomi ni'anu, uli' -ki hewa toi: `Na'uli' Guru: Rata-mi tempo-ku, doko' -a mo'eo bohe Paskah hi tomi-nu hante ana'guru-ku.'"

¹⁹In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo, velikonočno jagnje.

¹⁹Ana'guru Yesus toera, hilou mpu'u-ramo hewa to nahubui-raka, pai' -ra mporodo-mi pongkoni' Paskah.

²⁰Ko se pa zvečeri, sede za mizo z dvanajsterimi.

²⁰Kamobengi-na, Yesus hante ana'guru-na to hampulu' rodua mohura ngkoni'.

²¹In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.

²¹Bula-ra ngkoni' toe, na'uli' -mi Yesus: "Pe'epei-koi: hadua ngkai olo' -ni mpobalu' -a mpai' hi bali' -ku."

²²In zelo se užaloste, in ga začno vpraševati, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod?

²²Mpo'epe tohe'e, peda' -mi nono-ra ana'guru-na, pai' mepekune' -ramo hadua bo hadua hi Yesus, ra'uli': "Bela-hawo aku' to nutoa' -e Pue'?"

²³On pa odgovori in reče: Tisti, ki pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal.

²³Na'uli' Yesus: "Tauna to mpololo' roti hi banga' uta hangkaa-ngkania hante Aku', hi'a-mi to mpobalu' -a.

²⁴Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

²⁴Makono mpu'u, Aku' Ana' Manusia' bate mate hewa to ralowa hi rala Buku Tomoroli' -e. Aga mpe'ahii' tauna to mpobalu' -a tetui. Ke lompe' lau-pi ane uma-i na'ote tina-na."

²⁵Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu: Ti si rekel.

²⁵Ngkai ree, na'uli' wo'o-mi-hawo Yudas, to mpobalu' -ie mpai': "Bela-hawo aku' to nutoa' -e Guru?" Na'uli' Yesus: "Hewa to nu'uli' tetu-midi!"

²⁶Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte; to je moje telo.

²⁶Bula-ra ngkoni', na'ala' -mi Yesus roti pai' naposampayai mpo'uli' tarima kasi hi Alata'ala. Oti toe, napihe-pihe pai' natonu-raka ana'guru-na, na'uli': "Ala' -mi, koni' -mi. Toi-mi woto-ku."

²⁷In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi;

²⁷Oti toe na'ala' wo'o sangkiri' to ihia' anggur, na'uli' tarima kasi hi Alata'ala pai' natonu-raka, na'uli': "Nginu-mokoi omea,

²⁸kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.

²⁸apa' toi-mi raa' -ku to rabowo ane mate-a mpai'. Raa' -ku toi mpai' mporohoi pojanci to mpoposidai' Alata'ala hante manusia', bona jeko' tauna to wori' ra'ampungi.

²⁹Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega.

²⁹Bona ni'inca: ntepu'u ngkai wae lau, uma-apa nginu anggur duu' -na rata tempo-na Tuama-ku jadi' Magau' hi dunia' bo'u. Nto'u toe mpai' mpo'inu-a anggur to bo'u hangkaa-ngkania hante koi' hi rala Kamagaua' -na."

³⁰In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

³⁰Oti toe morona' -ramo hanyala rona' pe'une'. Kahudu-ra morona', malai-ramo ngkai ngata hilou hi Bulu' Zaitun.

³¹Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: „Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede“.

³¹Na'uli' -mi Yesus mpo'uli' -raka: "Bengi toe mpai' lau, hawe'ea-ni, molengo pepangala' -ni hi Aku', apa' ria te'uki' Lolita Alata'ala to mpo'uli' hewa toi: `Kupatehi topo'ewu toei, pai' bima inewu-na pagaa' -gaa' -ramo.'

³²Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.

³²Aga ane tuwu' nculii' -apa mpai', meri'ulu-a hilou hi tana' Galilea, bona hirua' hi ria-ta-damo mpai'."

³³Peter pa odgovori in mu reče: Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.

³³Ngkai ree, na'uli' -mi Petrus: "Nau' hawe'ea tauna molengo pepangala' -ra hi Iko Pue', aku' uma!"

³⁴Jezus mu reče: Resnično ti pravim, še to noč, preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

³⁴Na'uli' Yesus: "Mpu'u ku'uli' -koko: kako'ia-na turua' manu' bengi toe mpai' lau, mpolia' tolu ngkani-moko mposapu kanu'inca-ku."

³⁵Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako govoré tudi vsi učenci.

³⁵Na'uli' Petrus: "Nau' -a mate hangkaa-ngkania dohe-nu, uma mpu'u kusapu kaku'inca-nu!" Wae wo'o-rawo pololita-ra ana'guru-na to ntani' -na.

³⁶Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se imenuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej, da grem tja in pomolim.

³⁶Oti toe, rata-ramo hi pampa to rahanga' Getsemani. Hi ree-i mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Koi', mohura hi rei-mokoi. Aku', lou hi ree-a mai ulu mosampaya."

³⁷In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze.

³⁷Aga Petrus pai' ana' Zebedeus to rodua, nabawai-ra hilou dohe-na. Nto'u toe, susa' pai' mokaratu-mi nono-na.

³⁸Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj.

³⁸Na'uli' -raka: "Susa' lia nono-ku, hewa to neo' mate-ama ku'epe. Rehe'i-mokoi ulu, dohei-a mojaga."

³⁹In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govoreč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.

³⁹Oti toe hilou-imi molaa hangkedi', pai' -i motumpa, mosampaya, na'uli': "Tuama-ku, ane ma'ala, pomolaa-ka-kuwo kaparia to neo' mporumpa' -a toi. Aga bela konoa-ku Aku' to jadi', agina konoa-nu Iko moto."

⁴⁰In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti?

⁴⁰Oti toe, nculii' -imi hi ana'guru-na to tolu toera, narata-ra bula-ra leta' moto. Na'uli' mpo'uli' -ki Petrus: "Hilo! Hajaa-wadi uma nidadahi mojaga dohe-ku?

⁴¹Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.

⁴¹Mojaga pai' mosampaya-mokoi bona neo' -koi mporata pesori. Hi rala nono-ni dota moto-koi mpobabehi to makono, aga uma nidadahi apa' manusia' bate lente."

⁴²Zopet odide drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta kelih iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja tvoja.

⁴²Ngkai ree, hilou wo'o-imi mosampaya, na'uli': "Tuama-ku, ane kaparia toi uma ma'ala rawi'iha-ka, bate konoa-numi to majadi'."

⁴³In ko se vrne, zopet jih najde speče, bile so jim namreč oči utrujene.

⁴³Oti toe, nculii' wo'o-imi mporata ana'guru-na, leta' wo'o-ra-wadi apa' mopoke' mata-ra.

⁴⁴In pustivši jih, odide zopet in moli v tretje, govoreč zopet iste besede.

⁴⁴Hangkani wo'o-ipi Yesus mpalahii-ra hilou mosampaya katolu ngkani-na. Posampaya-na toe hibalia hante posampaya-na to we'i.

⁴⁵Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.

⁴⁵Ka'oti-na mosampaya toe, nculii' wo'o-imi hi ana'guru-na to tolu toera, pai' na'uli' -raka: "Turu pai' leta' oa' -pada-koi? Hilo-dile, rata-mi tempo-na Aku' Ana' Manusia' rapobalu' pai' ratonu hi tauna to dada'a.

⁴⁶Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu.

⁴⁶Memata-mokoi! Hilo, etu-imi tumai tauna to mpobalu' -a. Kita-mi lou."

⁴⁷In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva.

⁴⁷Bula-na Yesus mololita-pidi, rata-imi Yudas, hadua ngkai ana'guru-na to hampulu' rodua. Pai' dohe-na wori' wo'o tau ntani' -na to ngkeni piho' pai' sumampu. Hira' toe rapahawa' imam pangkeni pai' totu'a to Yahudi.

⁴⁸Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga.

⁴⁸Yudas mpo'uli' ami' -miraka tanda bona ra'inca kato'uma-nai Yesus, na'uli': "Hema mpai' to ku'eki, Hi'a-mi Yesus. Hoko' -imi!"

⁴⁹In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi.

⁴⁹Jadi', karata-ra hi ree, kahilou-nami Yudas mpohirua' -ki Yesus, na'uli': "Wori' tabe, Guru!" pai' na'eki-i ntuku' ada-ra to Yahudi.

⁵⁰Jezus pa mu reče: Prijatelj, čemu si prišel! Tedaj pristopijo in polože roke na Jezusa in ga zgrabijo.

⁵⁰Na'uli' Yesus: "Toe-tanoe pai' tumai-koe, bale!" Katumai-rami tauna to wori' mpohoko' Yesus.

⁵¹In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko in izdere meč svoj ter udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.

⁵¹Ngkai ree, hadua tauna to dohe Yesus mpowute' piho' -na natime-ki batua Imam Bohe, bela mpoholu tilinga-na.

⁵²Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.

⁵²Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Unco' nculii' piho' -nu! Apa' hema to mpohenta piho' mpopatehi doo, bate rapatehi wo'o-i-hawo mpai' hante piho'.

⁵³Ali pa meniš, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov?

⁵³Ha uma nu'incai, ane mpopetulungi-a hi Tuama-ku, napesahui mpahawa' tumai hampulu' rontuda tantara mala'eka-na, ba melabi tena!

⁵⁴Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti?

⁵⁴Aga ane ta'ewa-ra to mpohoko' -a toi-e, uma mpai' madupa' lolita to te'uki' hi rala Buku Tomoroli' owi to mpo'uli' hawe'ea toe lau kana majadi' hi Aku'."

⁵⁵V tej uri reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju, in niste me prijeli.

⁵⁵Nto'u toe, na'uli' wo'o-mi Yesus mpo'uli' -raka tauna to wori' toera: "Ha toperampaki-a toi-e, pai' mingki' tumai-koi ntali piho' pai' sumampu mpohoko' -ae! Butu eo-na mohura moto-a hi rala Tomi Alata'ala metudui', napa pai' uma-a nihoko' nto'u toe?

⁵⁶Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapusté in pobegnejo.

⁵⁶Aga to hewa toi-le kana majadi', bona madupa' -mi napa to ra'uki' nabi-nabi owi hi rala Buku Tomoroli'." Oti toe, metibo' -ramo hawe'ea ana'guru-na mpalahii-i.

⁵⁷Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismarji in starejšine.

⁵⁷Ngkai ree, tauna to mpohoko' Yesus mpokeni-i hilou hi tomi Imam Bohe Kayafas. Hi ria morumpu-ramo guru-guru agama pai' totu'a to Yahudi.

⁵⁸A Peter gre oddaleč za njim do dvora velikega duhovnika in, stopivši noter, sede k služabnikom, da vidi konec.

⁵⁸Petrus metuku' ngkawao-wadi, duu' -na rata hi berewe tomi Imam Bohe. Mesua' -i hi berewe pai' -i mohura dohe topojaga, apa' doko' na'inca ba napa mpai' to majadi' hi Yesus.

⁵⁹Višji duhovnik in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti,

⁵⁹Nto'u toe, imam pangkeni pai' hawe'ea topohura agama morumpu hi tomi Kayafas. Mpali' -ra sabi' boa' to mpakilu Yesus, bona ngalai' rahuku' mate-i.

⁶⁰a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo lažnivih prič. Naposled pa pristopita dva

⁶⁰Aga nau' wori' sabi' boa' to mpo'uli' napa to nababehi Yesus, uma raruai' to masipato' rahuku' mate-ki. Ka'omea-na, ria rodua sabi' to tumai hi nyanyoa topohura to hibalia lolita-ra,

⁶¹in rečeta: Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga v treh dneh sezidati.

⁶¹ra'uli': "Tauna toii, ria-i-hana mpo'uli': `Tomi Alata'ala ma'ala kugero, pai' rala-na tolu eo kuwangu nculii'.'"

⁶²In veliki duhovnik vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?

⁶²Kamokore-nami Imam Bohe pai' -i mpo'uli' -ki Yesus: "Ha uma nutompoi' -ra to mpakilu-ko toe-e?"

⁶³Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji?

⁶³Aga Yesus, uma-i winihi. Na'uli' wo'o-mi Imam Bohe: "Hante hanga' Alata'ala to Tuwu', uli' -kakai to makono! Makono mpu'u ka'Iko-na Magau' Topetolo', Ana' Alata'ala-e?"

⁶⁴Jezus mu reče: Ti si rekel. Toda pravim vam: Odslej boste videli Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja na nebeških oblakih.

⁶⁴Na'uli' Yesus: "Io', hewa to nu'uli' tetu-e. Pai' ku'uli' tena: rata mpai' tempo-na nihilo-a Aku' Ana' Manusia', mohura pai' moparenta hi mali ka'ana Alata'ala to Mobaraka', pai' nihilo wo'o-a mpai' mana'u tumai ngkai suruga hi rala limu'."

⁶⁵Tedaj raztrga veliki dihovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je proklel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste slišali kletvino njegovo.

⁶⁵Mpo'epe toe we'i, Imam Bohe mpoheu' baju-na ngkai kamoroe-na, pai' na'uli': "Tau toii mpopohibalia woto-na hante Alata'ala! Uma-pi mingki' ria sabi'. Ni'epe moto-mi-koiwo lolita-na mpokedi' Alata'ala.

⁶⁶Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden.

⁶⁶Beiwa-mi-koiwo pompowile-nie?" Ratompoi' topohura: "Kana rahuku' mate-imile!"

⁶⁷Tedaj mu pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga tolčejo po licu,

⁶⁷Ngkai ree, ra'uelikui lio-na pai' -i raweba'. Ria wo'o to mpohopo' -i, pai' ra'uli' -ki:

⁶⁸govoreč: Prorokuj nam, Kristus! Kdo je, ki te je udaril?

⁶⁸"Ee Magau' Topetolo'! Pe'uli' pe' ba hema to mpohopo' -koe!"

⁶⁹Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.

⁶⁹Nto'u toe, Petrus mohura hi berewe. Nto'u pohura-na toe, tumai hadua tobine to mobago hi tomi Imam Bohe, na'uli' -ki Petrus: "Ba iko wo'o-di doo-na Yesus to Galilea toei-e mai?"

⁷⁰On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne vem, kaj praviš.

⁷⁰Aga nasapu Petrus hi nyanyoa-ra omea, na'uli': "Uma-kuna ku'incai napa to nu'uli'!"

⁷¹Ko pa gre ven v vežo, ga ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom.

⁷¹Ngkai ree hilou wo'o-imi Petrus mokore mohu' hi wobo' wala. Ria wo'o hadua tobine mpohilo-i pai' mpo'uli' -raka tauna to hi ree: "Hi'a toi wo'o-le to dohe Yesus to Nazaret toei-e mai."

⁷²In zopet zataji s prisego: Ne poznam tega človeka.

⁷²Nasapu wo'o-wadi Petrus hante mosumpa, na'uli': "Uma-kuna ku'incai-i tau tetui!"

⁷³Malo potem pa pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja izdaja.

⁷³Uma mahae ngkai ree, tauna to mokore hi ree mpomohui' Petrus, ra'uli' -ki: "Iko mpu'u-di hadua doo-nae! Incana ngkai kotu basa-nu Katogalilea-nu."

⁷⁴Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin.In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.

⁷⁴Mosumpa tena-i Petrus mpotuna' woto-na, na'uli': "Uma mpu'u-kuwo ku'incai-i!" Nto'u toe turua' -mi manu'.

⁷⁵In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.

⁷⁵Nakiwoi-mi Petrus lolita Yesus ngone to mpo'uli' -ki: "Kako'ia-na turua' manu', mpolia' tolu ngkani-moko mposapu kanu'inca-ku." Kamalai-nami Petrus hilou hi mali-na, pai' -i geo' ngkai kapeda' nono-na.