¹Zatorej ni sedaj nobene obsodbe za te, ki so v Kristusu Jezusu.

¹Jadi' ngkai toe-mi, uma-pi ria pehuku' hi kita' to mosidai' hante Kristus Yesus.

²Zakaj postava Duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila postave greha in smrti.

²Apa' ngkai posidaia' -ta hante Kristus Yesus toe, baraka' Inoha' Tomoroli' mpowai' -ta katuwua' to bo'u pai' nabahaka-ta ngkai kuasa jeko' pai' kamatea.

³Kar je namreč bilo postavi nemogoče, v čemer je bila nezmožna zaradi mesa, to je storil Bog, ko je poslal svojega Sina v podobnosti grešnega mesa in kot daritev za greh, in je greh obsodil v mesu,

³Atura Pue' uma bisa mpobahaka-ta ngkai kuasa jeko', apa' hante karohoa-ta moto uma takulei' mpotuku' Atura Pue' toe. Tapi' napa to meliu ngkai pakulea' Atura Pue', nababehi-mi-hana Alata'ala: nahubui Ana' -na tumai hi dunia' mewali manusia'; wotoloka' -na hibalia hante wotoloka' manusia' topojeko'. Pai' Ana' -na toe mate mpotolo' jeko' manusia'. Jadi', ngkai kamate Ana' -na toe-e, Alata'ala mpodagi jeko' to hi rala nono manusia'.

⁴da se izpolni pravična zahteva postave v nas, ki živimo ne po mesu, ampak po duhu.

⁴Patuju Alata'ala mpobabehi toe, bona kita' jadi' monoa' mpu'u hi poncilo-na, hewa to ratuntu' hi rala Atura Pue'. Apa' kita' toi, uma-tapa mpotuku' kahinaa nono-ta to dada'a. Mpotuku' konoa Inoha' Tomoroli' -tamo.

⁵Kajti kateri so po mesu, mislijo na to, kar je mesenega, a kateri so po duhu, na to, kar je duhovnega.

⁶Hema-hema to mpotuku' kahinaa nono-ra to dada'a, toe-toe oa' to rapenonoi. Tauna to hewa toe mporata kamatea to mpogaa' -ra ngkai Alata'ala. Tapi' hema-hema to mpotuku' konoa Inoha' Tomoroli', konoa Inoha' Tomoroli' toe to rapenonoi, pai' -ra mporata katuwua' to lompe' pai' kahintuwuaa' hante Alata'ala.

⁶Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir;

⁷Tauna to ntora mpotuku' kahinaa nono-ra to dada'a mpo'ewa Alata'ala. Uma-ra mengkoru hi hawa' -na, apa' gati uma rakulei' mengkoru hi hawa' -na.

⁷zato ker je meseno mišljenje sovraštvo do Boga, ker se Božji postavi ne pokorava, saj se tudi ne more.

⁸Tauna to mpotuku' kahinaa nono-ra to dada'a, uma rakulei' mpakagoe' nono Alata'ala.

⁸Kateri so pa v mesu, Bogu ne morejo biti prijetni.

⁹Aga koi' ompi' -ompi', uma-pi nituku' kahinaa nono-ni to dada'a. Mpotuku' konoa Inoha' Alata'ala-mokoi-- ane ntoa' mo'oha' mpu'u-imi Inoha' Alata'ala hi rala nono-ni. Tapi' ane tauna to uma ria Inoha' Kristus hi rala nono-ra, bela-ra bagia Kristus.

⁹A vi niste v mesu, ampak v duhu, ako Božji Duha prebiva v vas. Če pa kdo Duha Kristusovega nima, ta ni njegov.

¹⁰Tapi' ane ntoa' ria-imi Kristus hi rala nono-ta, nau' wotoloka' -ta toi kana mate sabana jeko', Inoha' Tomoroli' mpowai' -ta katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na, apa' monoa' -tamo hi poncilo Alata'ala.

¹⁰Če je pa Kristus v vas, je sicer telo mrtvo zavoljo greha, duh pa je življenje zavoljo pravičnosti.

¹¹Alata'ala mpotuwu' nculii' Yesus hante baraka' Inoha' Tomoroli', pai' Inoha' Tomoroli' toe wo'o-mi to mo'oha' hi rala nono-ta. Jadi', nau' mate moto mpai' woto-ta, Alata'ala bate mpotuwu' nculii' woto-ta toi hante baraka' Inoha' Tomoroli' to mo'oha' hi rala nono-ta.

¹¹Če pa Duh tistega, ki je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, on, ki je obudil Kristusa Jezusa iz mrtvih, oživi tudi smrtna telesa vaša zaradi Duha svojega, ki prebiva v vas.

¹²Jadi' ompi' -ompi', ria inta-ta. Inta-ta toe, kana mpotuku' Alata'ala-ta-damo. Neo' -pi tatuku' kahinaa nono-ta to dada'a.

¹²Tako torej, bratje, nismo dolžniki mesu, da živimo po mesu;

¹³Apa' ane tatuku' kahinaa nono-ta to dada'a, ka'omea-na mpai' mate-ta pai' -ta ragaa' ngkai Alata'ala. Tapi' ane tabahaka po'ingku-ta to dada'a hante baraka' Inoha' Tomoroli', mporata-ta katuwua' to lompe' dohe Alata'ala.

¹³zakaj če po mesu živite, umrjete, če pa z Duhom morite dejanja mesa, boste živeli.

¹⁴Hema-hema to natete' Inoha' Alata'ala, hira' -mi ana' -na Alata'ala.

¹⁴Kajti katerekoli vodi Duh Božji, ti so sinovi Božji.

¹⁵Ri'ulu, bula-ta tehoo' -pidi hi Atura Pue', me'eka' -ta mpoka'eka' pehuku' -na Alata'ala. Aga hewa toe lau, uma-tapa me'eka', apa' mporata-tamo Inoha' Tomoroli'. Apa' Inoha' Tomoroli' toei mpopajadi' -ta ana' -ana' -na Alata'ala. Pai' ngkai kuasa Inoha' Tomoroli' toei, kita' mpo'uli' -ki Alata'ala: "O Mama! O Tuama-ku!"

¹⁵Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: Aba, Oče!

¹⁶Inoha' Tomoroli' moto mobago hangkaa-ngkania hante nono-ta, mpakanoto kakita' -na ana' Alata'ala.

¹⁶Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, da smo otroci Božji.

¹⁷Jadi', ane ntoa' ana' Alata'ala-ta-damo, monoa' wo'o-mi kamporata-ta mpai' rasi' to naporodo-mi Alata'ala hi ana' -na. Tarata rasi' toe hangkaa-ngkania hante Kristus. Apa' hi rala dunia' toi, kita' rabalinai' hibalia hante Kristus, pai' hi eo mpeno-na mporata wo'o-ta kabohe tuwu' hibalia hante Hi'a.

¹⁷Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.

¹⁸Ntuku' pomporataa-ku, hawe'ea kasusaa' to mporumpa' -ta tempo toi hewa hangkutuno' -wadi, ane mpenonoi kabohe tuwu' to rapopehuwu-taka hi eo mpeno.

¹⁸Mislim namreč, da trpljenje sedanjega časa ni vredno, da se primerja prihodnji slavi, ki se ima razodeti na nas.

¹⁹Tempo toi, hawe'ea to napajadi' Alata'ala mepopea-pea hante nono lentora, mpopea tempo-na Alata'ala mpopehuwu kabohe tuwu' ana' -ana' -na.

¹⁹Kajti koprnenje vseh stvari pričakuje razodetja sinov Božjih.

²⁰Apa' owi, dunia' toi pai' hawe'ea ihi' -na jadi' tetotowi-mi, alaa-na uma-pi mokalaua tuwu' -ra. Tohe'e majadi' uma ngkai konoa dunia' moto. Alata'ala to mpototowi dunia' toi, apa' wae-mi kabotu' -na.

²⁰Zakaj stvari so podvržene ničemurnosti, ne iz lastne volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvrgel, z upanjem,

²¹Toe pai' hawe'ea to napajadi' Alata'ala mposarumaka ria mpai' tempo-na Alata'ala mpobahaka dunia' toi ngkai kuasa to mpokeni kamatea, duu' -na dunia' toi jadi' tebahaka mpu'u pai' mporata bagia hi rala kabohea tuwu' -ra ana' -ana' Alata'ala.

²¹da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.

²²Apa' ta'inca moto ompi', wori' kasusaa' hi rala dunia' toi. Ma'ala-mi ta'uli' dunia' toi ntora ntodohaka, mpopea tempo-na Alata'ala mpobo'ui omea. Pontodohaka-na dunia' toi hewa pontodohaka hadua tobine to mpopea po'anaa' -na.

²²Vemo namreč, da vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj.

²³Pai' uma muntu' dunia' toi to ntodohaka. Kita' to napo'ana' Alata'ala wo'o ntodohaka hi rala nono-ta. Tatarima-mi Inoha' Tomoroli' hewa tanda pojanci-na Alata'ala hi kita'. Aga tapopea-pidi tempo-na Alata'ala mpo'ongko' -ta jadi' ana' -na, pai' mpobahaka woto-ta ngkai hawe'ea to dada'a.

²³Pa ne samo ono, temuč i mi sami, ki imamo prvine Duha, tudi mi sami v sebi zdihujemo, čakajoč sinovstva, odrešitve svojega telesa.

²⁴Tempo toi, mpolia' tebahaka-tamo ngkai huku' jeko' -ta, pai' ncarumaka-ta hi Alata'ala, tasarumaka kanawai' -ta mpai' hawe'ea to najanci-taka. Hiaa' ane ta'uli' ncarumaka-ta, batua-na ko'ia taratai napa to tasarumaka toe. Apa' uma-hawo hema to mposarumaka anu to mpolia' narata-mi.

²⁴V upanju namreč smo zveličani; upanje pa, ki se vidi, ni upanje; saj če kdo kaj vidi, čemu bi se tega še nadejal?

²⁵Jadi', ane tasarumaka kamporata-ta mpai' anu to ko'ia taratai, tari-ta mpopea.

²⁵Če pa upamo, česar ne vidimo, čakamo tega s potrpežljivostjo.

²⁶Wae wo'o Inoha' Tomoroli' mpotulungi-ta hi rala kalentea-ta. Apa' uma ta'incai mpu'u napa to kana ta'uli' hi rala posampaya-ta. Aga Inoha' Tomoroli' mpodohei-ta mpohowa' pomperapia' -ta hi Alata'ala hante pekakae to meliu ngkai pakulea' basa manusia'.

²⁶Enako pa pomaga tudi Duh našim slabostim. Kajti česa naj prosimo, kakor je treba, ne vemo; temuč Duh sam prosi za nas z neizrečnimi vzdihi.

²⁷Pai' Alata'ala to mpowile nono manusia', mpo'inca patuju-na Inoha' Tomoroli' toe: Inoha' Tomoroli' mosampaya ntuku' konoa Alata'ala, mpekakae-raka hawe'ea tauna to mepangala' hi Alata'ala.

²⁷Ta pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po volji Božji prosi za svetnike.

²⁸Ta'inca toi: hi rala hawe'ea to jadi', Alata'ala mobago bona mpowai' kalompea' hi kita' to mpoka'ahi' -i, pai' kita' to nakio' jadi' ana' -na, apa' wae ami' -mi patuju-na hi kita'.

²⁸Vemo pa, da tem, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro, tem, ki so poklicani po sklepu Božjem.

²⁹Apa' ngkai lomo' -na na'inca ami' -mi Alata'ala hema-ra to napelihi jadi' ana' -na. Pai' napakatantu ami' bona hira' toe napopohibalia hante Yesus, bona Yesus jadi' Ana' Ulumua', pai' kita' to wori' jadi' tu'ai-na.

²⁹Kajti katere je naprej spoznal, te je tudi vnaprej odločil, da bodo enaki podobi njegovega Sinu, da bi on prvorojenec bil med mnogimi brati.

³⁰Jadi', kita' to napakatantu ngkai lomo' -na, nakio' wo'o-ta bona kita' jadi' ana' -na. Pai' kita' to nakio' jadi' ana' -na, bate napomonoa' hi poncilo-na. Pai' kita' to napomonoa' hi poncilo-na, bate nawai' kabohea tuwu' hi eo mpeno.

³⁰In katere je naprej odločil, te je tudi poklical, in katere je poklical, te je tudi opravičil, in katere je opravičil, te je tudi oslavil.

³¹Ane tapenonoi hawe'ea to nababehi Alata'ala toe, teperohoi-mi nono-ta. Ane ntoa' Alata'ala tono' hi kita', hema mpai' to hompe mpo'ewa-ta!

³¹Kaj torej porečemo na to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam?

³²Bangku' Ana' -na moto-e' uma napekabosi', nahubui-i tumai bona mate-i mposampei-ta omea. Jadi', bangku' Ana' -na moto uma napekabosi', tantu nawai' wo'o-ta butu nyala-na.

³²On, ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temuč ga je dal za nas vse, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril?

³³Hema to daho' mpakilu-ta, to mpolia' napelihi-mi Alata'ala! Apa' Alata'ala moto-mi mpo'uli' uma-pi ria sala' -ta.

³³Kdo bo tožil proti izvoljencem Božjim? Bog je, ki jih opravičuje.

³⁴Hema to daho' mpo'uli' kana rahuku' -ta! Apa' Kristus Yesus moto-mi mate mpotolo' jeko' -ta. Pai' meliu ngkai toe: rapotuwu' nculii' -imi, pai' mohura-imi hi mali ngka'ana Alata'ala. Kristus Yesus toe-imile to mpome'alai' -ta hi nyanyoa Alata'ala-e.

³⁴Kdo je, ki jih bo obsodil? Kristus Jezus je, ki je umrl, pa je tudi vstal, ki je na desnici Boga, ki tudi prosi za nas.

³⁵Hema mpai' to mpogaa' -ta ngkai ahi' Kristus? Nau' kasusaa' ba kaparia, nau' pebalinai' ba oro' ba kakuraa', nau' ba silaka, ba paiana rapatehi mpu'u-ta, uma molaka' ahi' Kristus hi kita'.

³⁵Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč?

³⁶Te'uki' hi rala Buku Tomoroli' owi hewa toi: O Pue', uma ria kaputua tauna doko' mpopatehi-kai sabana petuku' -kai hi Iko. Kai' toi-e raponcawa porewua to rapodoo bona rasumale'."

³⁶Kakor je pisano: „Zavoljo tebe nas moré ves dan, imajo nas kakor ovce za klanje“.

³⁷Aga nau' ba napa-napa to mporumpa' -ta, bate medagi oa' -ta, pai' uma mowo kabohe pedagi-ta toi sabana Yesus to mpoka'ahi' -ta!

³⁷Ali v vsem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil.

³⁹Apa' kuparasaya, uma ria to ma'ala mpogaa' -ta ngkai ahi' Alata'ala. Mate ba tuwu', bate napoka'ahi' oa' -ta. Uma ria mala'eka ba kuasa anudaa', uma ria napa-napa tempo toi ba napa-napa to tumai hi eo mpeno, uma ria baraka' hi langi' ba hi rala dunia', uma ria napa-napa to ma'ala mpogaa' -ta ngkai ahi' Alata'ala to tarata sabana Kristus Yesus Pue' -ta.

³⁸Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost,ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.

³⁹ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.