1In vstane vsa njih množica ter ga peljejo k Pilatu.
1 Gannaaw loolu kureelu àttekat ya yépp daldi jóg, yóbbu Yeesu ca Pilaat.
2In začno ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus kralj.
2 Foofa ñu tàmbali di ko sosal naan: «Fekk nanu nit kii, muy fàbbi sunu réew, di leen teree fey galag Sesaar, te mi ngi teg boppam Almasi, maanaam buur.»
3A Pilat ga vpraša, rekoč: Si li ti kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš.
3 Noonu Pilaat laaj ko: «Ndax yaa di buuru Yawut yi?» Yeesu tontu ko ne: «Wax nga ko.»
4Pilat pa reče višjim duhovnikom in ljudstvu: Na tem človeku ne vidim nobene krivice.
4 Pilaat ne saraxalekat yu mag ya ak mbooloo ma: «Gisuma genn tooñ ci nit kii.»
5Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo hujska, učeč po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, do sem.
5 Waaye ñu sax ci seeni wax naan: «Mi ngi jógloo mbooloo mi, di jàngale ci réewu Yawut ya mépp, li dale ci Galile ba fii.»
6Pilat pa, ko to sliši, vpraša, če je ta človek Galilejec.
6 Bi Pilaat yégee baat yooyu, mu laajte ne: «Ndax nit kii Galile la dëkk?»
7In ko zve, da je izpod oblasti Herodove, ga pošlje k Herodu, ki je tudi bil te dni v Jeruzalemu.
7 Bi mu yégee ne, Yeesoo ngi nekk ci diiwaan bi Erodd yilif, mu yónnee ko Erodd, mi nekkoon ci jamono jooju ci Yerusalem.
8Ko pa Herod ugleda Jezusa, se zelo razveseli; zakaj že davno ga je želel videti, ker je bil slišal o njem, in nadejal se je, da bo videl kakšen čudež, storjen od njega.
8 Bi Erodd gisee Yeesu, mu am mbég mu réy. Bu yàgg ba tey dafa koo bëggoon a gis, ndaxte déggoon na ñuy wax ci ay mbiram te yaakaaroon na ne, dina ko gis mu def kéemaan.
9In izprašuje ga z mnogimi besedami, ali on mu ne odgovori ničesar.
9 Noonu mu laaj ko ay laaj yu bare, waaye Yeesu tontuwul dara.
10A višji duhovniki in pismarji so stali poleg in ga trdo tožili.
10 Saraxalekat yu mag ya ak xutbakat yaa nga fa woon, di ko jiiñ bu metti.
11Herod pa, ko ga je zasramotil z vojaki svojimi in se mu nasmejal, mu obleče sijajno obleko ter ga pošlje nazaj k Pilatu.
11 Noonu Erodd ak ay xarekatam toroxal Yeesu, di ko ñaawal. Gannaaw loolu mu solal ko mbubb mu rafet, delloo ko Pilaat.
12In ta dan sta postala Pilat in Herod prijatelja drug drugemu; poprej namreč sta si bila sovražna.
12 Erodd ak Pilaat dañoo ñi bañante woon bu jëkk, waaye ca bés booba doon nañu ay xarit.
13A Pilat skliče višje duhovnike in poglavarje in ljudstvo
13 Pilaat daldi woo saraxalekat yu mag ya, njiit ya ak mbooloom Yawut ya ne leen:
14ter jim reče: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da odvrača ljudstvo; in glejte, izprašal sem ga vpričo vas, a nisem našel nobene krivice na tem človeku v tem, za kar ga tožite.
14 «Indil ngeen ma nit kii, ne ma, day jàddloo yoon mbooloo mi. Léegi nag man mii laaj naa ko ci seen kanam, waaye gisuma tooñ ci moom ak li ngeen koy jiiñ lépp.
15Pa tudi Herod ne, zakaj poslal nam ga je nazaj; in glejte, storil ni ničesar, kar bi bilo vredno smrti.
15 Erodd itam gisul tooñ gu mu def, ndegam mu yónneewaat nu ko. Nit kii deful genn tooñ gu jar ñu koy rey.
16Kaznoval ga bom torej in izpustil.
16 Kon nag dinaa ko dóorlu ay yar te bàyyi ko.»
17Moral jim je pa o prazniku izpustiti enega jetnika.
18 Waaye ñu bokk di yuuxu, ñoom ñépp naan: «Reyal kii te bàyyi Barabas!»
18Vsa množica pa hkratu zavpije, rekoč: Proč s tem, izpusti pa nam Baraba!
19 Dañoo tëjoon Barabas, ndaxte dafa jéem a tas dëkk ba, te rey nit.
19Tega so bili vrgli v ječo zavoljo neke vstaje, ki je izbruhnila v mestu, in zavoljo uboja.
20 Pilaat waxaat ak mbooloo ma, ndaxte dafa bëggoon a bàyyi Yeesu.
20Pilat pa jih zopet ogovori, hoteč izpustiti Jezusa.
21 Waaye ñuy yuuxu naan: «Daaj ko ci bant! Daaj ko ci bant, ba mu dee!»
21Oni pa vpijejo: Križaj, križaj ga!
22 Pilaat ne leen ñetteel bi yoon: «Lu tax? Gan tooñ la def? Gisuma ci moom dara lu jar dee. Kon dinaa ko dóorlu ay yar te bàyyi ko.»
22In reče jim v tretje: Kaj pa je ta storil hudega? Ničesar smrti vrednega nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil.
23 Waaye ñoom ñu sax ca la ñu waxoon, di gën a yuuxu naan, ñu daaj ko ci bant. Coow la yey Pilaat.
23A oni so tiščali vanj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpne na križ. In njih vpitje je zmagalo.
24 Muj gi Pilaat dogal, ñu defal leen li ñu bëgg.
24In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar zahtevajo.
25 Mu bàyyil leen ki ñu ko ñaanoon, kooku ñu tëjoon kaso, ndax tas réew ma ak rey nit. Waaye mu jébbal leen Yeesu ci seeni loxo.
25In izpusti jim tega, ki je bil vržen v ječo zavoljo vstaje in uboja, za katerega so prosili; Jezusa pa izroči njih volji.
26 Bi ñuy yóbbu Yeesu, ñu jàpp ku ñuy wax Simoŋ te mu dëkk Siren, ku jóge ca wet, ga féete ak tool ya, sëf ko bant, ba ñuy war a daaj Yeesu, ngir mu gàddu ko, topp ci moom.
26In ko so ga peljali iz mesta, zgrabijo nekega Simona Cirenca, ki je šel s polja, in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom.
27 Mbooloo mu baree nga ko toppoon, te jigéen ñu baree ngi doon yuuxu, di ko jooy.
27Šla je pa za njim velika množica ljudstva in žene, ki so jokale in žalovale nad njim.
28 Yeesu daldi walbatiku ca ñoom ne: «Yéen jigéeni Yerusalem, buleen ma jooy! Jooyleen seen bopp ak seeni doom.
28Obrnivši se pa k njim, reče Jezus: Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč nad seboj jokajte in nad svojimi otroki.
29 Ndaxte jamono dina ñëw, ju ñu naan: “Jigéen ñi musul a jur ak ñi musul a nàmpal, barkeel ngeen!”
29Kajti glejte, pridejo dnevi, ob katerih poreko: Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!
30 Bu keroogee,“Nit ñi dinañu ne tund yi:‘Daanuleen ci sunu kaw!’te naan jànj yi: «“Suul-leen nu!»“ “
30Tedaj jamejo praviti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrijte nas!
31 Ndaxte su ñu defee nii garab gu tooy gi, lu ñuy def garab gu wow gi?»
31Če namreč z zelenim drevesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?
32 Yóbbaale nañu itam ñeneen, ñuy ñaari defkati lu bon, ngir rey leen.
32Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, hudodelnika, da ju umore.
33 Bi xarekat ya agsee ba ca bérab, ba ñuy wooye Kaaŋu Bopp, ñu daaj fa Yeesu ca bant, daajaale ñaari defkati lu bon ya, kenn ca ndeyjooram, ka ca des ca càmmooñam.
33In ko pridejo na kraj, ki se imenuje Mrtvaška glava [Latinski: Kalvarija.], križajo tu njega in hudodelnika, enega na desni, a drugega na levi.
34 Ci kaw loolu Yeesu ne: «Baay, baal leen, ndaxte xamuñu li ñuy def.» Xarekat ya tegoo ay bant yéreem, ngir séddoo ko.
34A Jezus reče: Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko.
35 Mbooloo maa nga fa taxaw di seetaan. Njiit ya di ko reetaan naan: «Musal na ñeneen; na musal boppam, su fekkee mooy Almasi bi, ki Yàlla fal!»
35In ljudstvo je stalo in gledalo. Zasmehovali so ga pa ž njimi vred tudi poglavarji, govoreč: Drugim je pomagal, naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji.
36 Xarekat ya it di ko ñaawal. Ñu jegesi, jox ko bineegar te naan:
36Posmehovali so se mu pa tudi vojaki, in pristopali so in mu podajali octa
37 «Su fekkee ne yaay buuru Yawut yi, musalal sa bopp!»
37in govorili: Če si ti kralj Judov, pomagaj si!
38 Ñu daaj mbind, mu tiim ko naan: «Kii mooy buuru Yawut yi.»
38Bil je pa tudi napis nad njim: TA JE KRALJ JUDOV.
39 Kenn ca defkatu lu bon ya ñu wékkoon ci bant, di ko xas, naan ko: «Xanaa du yaw yaay Almasi bi? Musalal sa bopp te musal nu!»
39A eden hudodelnikov, ki sta ž njim visela, ga je preklinjal, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama!
40 Waaye ka ca des yedd moroom ma, naan ko: «Xanaa ragaloo Yàlla, yaw mi ñuy mbugal ni moom!
40Drugi pa odgovori in ga posvari rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam prav tako obsojen?
41 Nun yelloo nanu sunu mbugal, waaye moom deful dara.»
41In midva sicer po pravici, kajti prejemava po delih svojih, kar sva zaslužila; ta pa ni storil nič nepristojnega.
42 Noonu mu ne: «Yeesu, fàttaliku ma, boo dellusee ci sa nguur.»
42In reče Jezus, spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje.
43 Yeesu tontu ko ne: «Ci dëgg maa ngi la koy wax, tey jii dinga texe ak man ca jataayu Yàlla.»
43In Jezus mu reče: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju.
44 Noonu digg-bëccëg daldi jot, jant ba nëbbu, réew mépp daldi lëndëm këruus lu mat ñetti waxtu. Ridob bérab bu sell ba ca kër Yàlla ga daldi xar ñaar.
44In bilo je že okoli šeste ure, in nastane tema po vsej zemlji do devete ure,
46 Yeesu woote ak kàddu gu dëgër naan: «Baay, jébbal naa la sama ruu!» Bi mu waxee loolu, mu delloo ruuwam Yàlla.
45ker je solnce otemnelo; in zagrinjalo v svetišču se pretrga posredi.
47 Bi njiitu xare ba gisee li xewoon, mu màggal Yàlla ne: «Dëgg-dëgg nit kii ku jub la woon.»
46In Jezus zakliče z močnim glasom in reče: Oče, v tvoje roke izročam duha svojega! In rekši to, izdahne.
48 Nit ña fa dajaloo woon ñépp, di seetaan li xew, ba ñu gisee loolu, ñu dellu seen kër, fëgg seen dënn, di jooy.
47Stotnik pa, ko je videl, kar se je zgodilo, je hvalil Boga in rekel: Zares, ta človek je bil pravičen.
49 Xamey Yeesu yépp ak jigéen, ña ko toppe woon Galile, dand leen, di xool li xew.
48In vsi ljudje, ki so se sešli to gledat, ko vidijo, kaj se godi, si trkajo na prsi ter se vračajo.
50 Nit ku ñuy wax Yuusufa dem ca Pilaat. Mi ngi dëkk Arimate ca diiwaanu Yude. Yuusufaa nga bokkoon ca kureelu àttekat yi. Nit ku baax la woon te jub, te àndul woon ci li ñu dogaloon te jëf ko. Da doon séentu nguuru Yàlla.
49Oddaleč pa so stali vsi znanci njegovi in žene, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, gledajoč to.
52 Mu dem ca Pilaat, laaj ko néewu Yeesu.
50In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen
53 Gannaaw loolu mu wàcce ko ca bant ba, laxas ko ci càngaay, dugal ko cib bàmmeel bu ñu yett ciw doj te musuñu caa def kenn.
51(ki ni bil privolil v njih svet in dejanje), iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega:
54 Fekk bésu Waajal la woon, te bésu noflaay baa ngi doon tàmbali.
52ta pristopi k Pilatu in zaprosi truplo Jezusovo.
55 Jigéen ña gungee woon Yeesu Galile, ànd ak Yuusufa, gis bàmmeel ba ak na ñu ca dence néewu Yeesu ba.
53In ga sname in zavije v platno, in ga položi v grob, izsekan v skalo, v katerega še nikoli nihče ni bil položen.
56 Noonu ñu dellu defari cuuraay ak latkoloñ ngir néew ba. Ca bésu noflaay ba ñu noppalu, ni ko yoon wi santaanee.
54In bil je dan priprave in sobota je nastajala.
55Žene pa, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, so šle za mrtvim in si ogledale grob in kako je položeno truplo njegovo.In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.
56In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.