¹Zvino nemusi wekutanga wevhiki, mambakwedza, vakauya kuguva, vakatakura zvinonhuhwira zvavakange vagadzirira, nevamwe vanavo.

¹A prvi dan tedna, zelo zgodaj, pridejo h grobu in prineso, kar so bile pripravile dišav.

²Zvino vakawana ibwe rakakunguruswa kubva paguva.

²Najdejo pa kamen odvaljen od groba;

³Vakabva vapinda vakasawana mutumbi waIshe Jesu.

³ko pa stopijo v grob, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa.

⁴Zvino zvikaitika vakakanganiswa nazvo, zvino tarira, varume vaviri vakamira navo vakapfeka nguvo dzinopenya;

⁴In zgodi se, ko se niso mogle načuditi temu, glej, dva moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih.

⁵zvino vachiri kutya, ndokukotamisa zviso pasi, varume vakati kwavari: Munotsvakirei mupenyu pevakafa?

⁵Ko so se pa bale in so povesile lica k zemlji, jim rečeta: Kaj iščete živega med mrtvimi?

⁶Haasi pano, asi wamuka; rangarirai kuti wakataura sei kwamuri achiri muGarirea,

⁶Ni ga tu, nego vstal je. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji,

⁷achiti: Mwanakomana wemunhu unofanira kukumikidzwa mumaoko evanhu vezvivi, nekurovererwa pamuchinjikwa, uye pazuva retatu amukezve.

⁷rekoč: Sin človekov mora biti izdan v roke ljudi grešnikov in biti križan, a vstati tretji dan.

⁸Zvino vakarangarira mashoko ake.

⁸In spomnijo se besed njegovih,

⁹Zvino vakadzoka vachibva guva, akaudza zvinhu izvi zvose kuvanegumi neumwe nekune vamwe vose.

⁹in se vrnejo od groba ter sporoče vse to enajsterim in vsem drugim.

¹⁰Vaiva Maria Magidharini naJohwana naMaria mai vaJakobho, nevamwe vavaiva navo, vakaudza vaapositori zvinhu izvi.

¹⁰Bile so pa Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati, in druge ž njimi, ki so to pravile apostolom.

¹¹Zvino mashoko avo akaonekera sekutaura kusina maturo pamberi pavo, uye havana kuvatenda.

¹¹In zdele so se jim njih besede kakor prazno govoričenje, in niso jim verjeli.

¹²Asi Petro wakasimuka akamhanyira kuguva; ndokukotama akadongorera, akaona micheka yerineni yakaradzikwa yoga; ndokuenda, ashamisika mukati make nezvakange zvaitika.

¹²A Peter vstane in pohiti h grobu in, sklonivši se, ugleda samo platnene prte. In odide domov, čudeč se, kaj se je zgodilo.

¹³Zvino tarira, pazuva irero vaviri vavo vaifamba vachienda kumusha wainzi Emausi, wakange uri masitadhia* makumi matanhatu kubva kuJerusarema.

¹³In glej, dva izmed njih sta šla tisti dan v trg, ki je bil šestdeset tečajev daleč od Jeruzalema in mu je bilo ime Emavs.

¹⁴Zvino ivo vaitaurirana pamusoro pezvinhu izvi zvose zvakange zvaitika.

¹⁴In pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.

¹⁵Zvino zvakaitika kuti vachitaurirana nekubvunzana, Jesu amene wakaswedera akafamba navo,

¹⁵In prigodi se, ko se tako pogovarjata in drug drugega vprašujeta, da se sam Jezus približa in gre ž njima.

¹⁶asi meso avo akange abatwa kuti vasamuziva.

¹⁶Ali njune oči so bile zadržane, da ga nista spoznala.

¹⁷Zvino wakati kwavari: Mashoko ei awa amunokurukura muchifamba, uye makasuruvara?

¹⁷On jima pa reče: Kaki so to pogovori, ki jih imata gredoč med seboj? In ustavita se, gledaje žalostno.

¹⁸Umwe, zita rake rainzi Kiriyopasi, ndokupindura akati kwaari: Ndiwe woga mutorwa muJerusarema, usati aziva zvakaitikamo mumazuva ano here?

¹⁸Odgovori pa eden, po imenu Kleopa, in mu reče: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne veš, kaj se je te dni v njem zgodilo?

¹⁹Zvino akati kwavari: Zvinhui? Ivo vakati kwaari: Zviri maererano naJesu weNazareta, waiva murume muporofita une simba pachiito nepashoko pamberi paMwari nevanhu vose;

¹⁹Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Tisto o Jezusu Nazarečanu, ki je bil mož prorok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom:

²⁰uye kuti vapristi vakuru nevatongi vedu vakamukumikidza sei kuti atongerwe rufu, uye vakamuroverera pamuchinjikwa.

²⁰kako so ga naši višji duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali.

²¹Asi isu taivimba kuti ndiye waizodzikunura Israeri. Asiwo kunze kweizvi zvose, nhasi rino zuva retatu kubva zvaitika zvinhu izvi.

²¹Mi pa smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrhu vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo.

²²Asi vamwewo vakadzi vekwedu vatishamisa, vanga vafumira kuguva;

²²Pa tudi uplašile so nas neke žene izmed naših, ki so bile zgodaj pri grobu,

²³zvino vati vasingawani mutumbi wake, vauya vachiti vaona chiratidzo chevatumwawo, vati mupenyu.

²³in ko niso našle trupla njegovega, so prišle, pripovedujoč, da so celo videle prikazen angelov, kateri pravijo, da je on živ.

²⁴Uye vamwe vevaiva nesu vaenda kuguva, vakawanawo zvakadaro vakadzi sezvavakange vareva; asi iye havana kumuona.

²⁴In nekateri teh, ki so z nami, so šli h grobu in so našli tako, kakor so bile žene povedale, ali njega niso videli.

²⁵Zvino iye akati kwavari: Haiwa imwi vekusanzwisisa, uye mune moyo ine chinono kutenda zvose vaporofita zvavakataura!

²⁵In on jima veli: O vi nespametneži in lenega srca, da bi verovali vse, kar so govorili proroki!

²⁶Ko Kristu wakange asingafaniri kutambudzika nezvinhu izvi, ndokupinda pakubwinya kwake here?

²⁶Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v slavo svojo?

²⁷Ndokutanga kuna Mozisi nekuvaporofita vose, akadudzira kwavari mumagwaro ose zvinhu zviri maererano naye.

²⁷In začne od Mojzesa in vseh prorokov in jima razlaga, kar je v vseh pismih pisano o njem.

²⁸Zvino vakaswedera kumusha kwavakange vachienda; iye ndokuita sewopfuurira.

²⁸In približajo se trgu, v katerega sta šla; in on se dela, kakor da bi hotel dalje iti.

²⁹Asi vakamumanikidza, vachiti: Garai nesu, nekuti koda kuvira, uye zuva ranyura. Ndokupinda kunogara navo.

²⁹In prisilita ga, govoreč: Ostani z nama, ker se večeri in dan se je že nagnil. In gre noter, da ostane ž njima.

³⁰Zvino zvakaitika agere navo pakudya, wakatora chingwa akaropafadza, akamedura ndokupa kwavari.

³⁰In zgodi se, ko je sedel ž njima za mizo, vzame kruh in blagoslovi ter ga prelomi in jima podaje.

³¹Zvino meso avo ndokuzarurwa, ndokumuziva; iye ndokunyangarika kwavari.

³¹In njune oči se odpro in ga spoznata; a on jima izgine izpred oči.

³²Zvino vakataurirana vachiti: Moyo yedu yanga isingapisi mukati medu here paanga achitaura nesu munzira, nepaanga achitizarurira magwaro?

³²In rečeta drug drugemu: Ali ni srce gorelo v naju, ko nama je govoril po poti, ko nama je razlagal pisma?

³³Zvino vakasimuka neawa iroro, vakadzokera kuJerusarema, vakawana vanegumi neumwe vakaungana nevaiva navo,

³³In vstaneta še tiso uro in se vrneta v Jeruzalem, in najdeta zbrane enajstere in te, ki so bili ž njimi.

³⁴vachiti: Ishe wamuka zvirokwazvo, waonekwa naSimoni.

³⁴Ti pravijo: Res je vstal Gospod in se je prikazal Simonu.

³⁵Ivo vakarondedzera zvinhu zvakaitika munzira, uye kuti wakazikamwa navo sei pakumedura chingwa.

³⁵In onadva pripovedujeta, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelomil.

³⁶Zvino vakati vachataura zvinhu izvozvi, Jesu amene wakamira pakati pavo, akati kwavari: Rugare kwamuri.

³⁶Ko pa o tem še govore, stopi on sam v sredo mednje in jim reče: Mir vam!

³⁷Asi vakavhunduswa, vakatya, vakafunga kuti vaona mweya.

³⁷In oni se uplaše in vsi prestrašeni mislijo, da vidijo duha.

³⁸Zvino akati kwavari: Munotambudzikirei, uye mifungo inomukirei mumoyo yenyu?

³⁸In jim reče: Kaj se plašite? in zakaj dvomljive misli obhajajo vaša srca?

³⁹Tarirai maoko angu netsoka dzangu, kuti ndini ndomene. Ndibatei, muone, nekuti mweya hauna nyama nemafupa, sezvamunoona ndinazvo.

³⁹Poglejte roke moje in noge moje, da sem jaz sam; potipajte me in poglejte! Saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.

⁴⁰Zvino wakati areva izvi akavaratidza maoko netsoka.

⁴⁰In rekši to, jim pokaže roke in noge svoje.

⁴¹Zvino vakati vachigere kutenda nekuda kwekufara vachishamisika, akati kwavari: Mune chinodyika pano here?

⁴¹Ker pa še ne verjamejo od veselja in se čudijo, jim reče: Imate li tu kake jedi?

⁴²Zvino vakamupa nhindi yehove yakagochwa neyezinga reuchi.

⁴²Oni pa mu dado kos pečene ribe in satovja.

⁴³Iye ndokutora akadya pamberi pavo.

⁴³In vzame in pojé pred njimi.

⁴⁴Zvino wakati kwavari: Awa mashoko andakataura kwamuri ndichiri nemwi, kuti zvinhu zvose zvinofanira kuzadziswa, zvakanyorwa pamurairo waMozisi, nepavaporofita nepaMapisarema maererano neni.

⁴⁴Reče pa jim: To so besede moje, katere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano zame v zakonu Mojzesovem in v prorokih in psalmih.

⁴⁵Ipapo akazarura kunzwisisa kwavo, kuti vanzwisise magwaro.

⁴⁵Tedaj jim odpre um, da bi razumeli pisma;

⁴⁶Ndokuti kwavari: Zvakanyorwa saizvozvi, saizvozvo zvakafanira Kristu kutambudzika, nekumuka kuvakafa zuva retatu,

⁴⁶in veli jim: Tako je pisano in tako je moral Kristus trpeti in vstati tretji dan iz mrtvih,

⁴⁷uye kuti kutendeuka nekangamwiro yezvivi zviparidzirwe marudzi ose muzita rake, kutanga paJerusarema.

⁴⁷in se mora oznanjevati v imenu njegovem izpokorjenje in odpuščenje grehov med vsemi narodi, počenši od Jeruzalema.

⁴⁸Uye imwi muri zvapupu zvezvinhu izvi.

⁴⁸Vi pa ste priče temu.

⁴⁹Zvino tarirai, ini ndinotuma chivimbiso chaBaba vangu pamusoro penyu; asi imwi garai muguta reJerusarema, kusvikira mafukidzwa nesimba rinobva kumusoro.

⁴⁹In glejte, jaz pošljem obljubo Očeta svojega na vas; a vi ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč z višave.

⁵⁰Zvino akavatungamirira kunze kusvikira Bhetaniya, ndokusimudza maoko ake akavaropafadza.

⁵⁰Peljal jih je pa ven, da so bili Betaniji nasproti, in povzdigne roke svoje in jih blagoslovi.

⁵¹Zvino zvakaitika achavaropafadza, akaparadzana navo, akakwidzwa kudenga.

⁵¹In zgodi se, ko jih blagoslavlja, da se loči od njih, in vznese se v nebo.

⁵²Zvino vakamufugamira, vakadzokera kuJerusarema vane mufaro mukuru;

⁵²A oni se mu poklonijo in se vrnejo v Jeruzalem z velikim veseljem.In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga.

⁵³uye vakagara nguva dzose mutembere, vachirumbidza nekutenda Mwari. Ameni

⁵³In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga.