1PARA todas las cosas hay sazón, y todo lo que se quiere debajo del cielo, tiene su tiempo:
1Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo.
2Tiempo de nacer, y tiempo de morir; tiempo de plantar, y tiempo de arrancar lo plantado;
2Je čas rojenja in je čas smrti; je čas, da se sadi, in čas, da se vsajeno izruje;
3Tiempo de matar, y tiempo de curar; tiempo de destruir, y tiempo de edificar;
3je čas morjenja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja,
4Tiempo de llorar, y tiempo de reir; tiempo de endechar, y tiempo de bailar;
4čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja,
5Tiempo de esparcir las piedras, y tiempo de allegar las piedras; tiempo de abrazar, y tiempo de alejarse de abrazar;
5čas razmetavanja kamenov in čas zbiranja kamenov, čas objemanja in čas, zdrževati se objemanja,
6Tiempo de agenciar, y tiempo de perder; tiempo de guardar, y tiempo de arrojar;
6čas iskanja in čas izgubljanja, čas spravljanja in čas zametanja,
7Tiempo de romper, y tiempo de coser; tiempo de callar, y tiempo de hablar;
7čas, da se raztrga, in čas, da se sešije, čas molčanja in čas govorjenja,
8Tiempo de amar, y tiempo de aborrecer; tiempo de guerra, y tiempo de paz.
8čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru.
9¿Qué provecho tiene el que trabaja en lo que trabaja?
9Kaj ima koristi, kdor karkoli dela, od tega, s čimer se trudi?
10Yo he visto el trabajo que Dios ha dado á los hijos de los hombres para que en él se ocupasen.
10Videl sem trudno opravilo, ki ga je Bog dal otrokom človeškim, da se ž njim ukvarjajo.
11Todo lo hizo hermoso en su tiempo: y aun el mundo dió en su corazón, de tal manera que no alcance el hombre la obra de Dios desde el principio hasta el cabo.
11On je vse storil, da je lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da ne more človek doumeti dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca.
12Yo he conocido que no hay mejor para ellos, que alegrarse, y hacer bien en su vida:
12Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi, nego da se veselé in delajo dobro v življenju svojem;
13Y también que es don de Dios que todo hombre coma y beba, y goce el bien de toda su labor.
13pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.
14He entendido que todo lo que Dios hace, ésto será perpetuo: sobre aquello no se añadirá, ni de ello se disminuirá; y hácelo Dios, para que delante de él teman los hombres.
14Spoznal sem, da bode vse, kar Bog dela, za večno: nič se temu ne more prideti, nič od tega vzeti; in Bog je to storil, da se ga boje.
15Aquello que fué, ya es: y lo que ha de ser, fué ya; y Dios restaura lo que pasó.
15Kar je, je bilo že preje, in kar bode, je bilo zdavnaj, in Bog gleda, da pride na svetlo, kar je minilo.
16Vi más debajo del sol: en lugar del juicio, allí la impiedad; y en lugar de la justicia, allí la iniquidad.
16Dalje sem videl pod solncem: na mestu sodbe je bila nepravda in na mestu pravičnosti je bila brezbožnost.
17Y dije yo en mi corazón: Al justo y al impío juzgará Dios; porque allí hay tiempo á todo lo que se quiere y sobre todo lo que se hace.
17Rekel sem v srcu svojem: Bog bo sodil pravičnega in brezbožnega, zakaj on je določil čas vsakemu počenjanju in vsakemu delu.
18Dije en mi corazón, en orden á la condición de los hijos de los hombres, que Dios los probaría, para que así echaran de ver ellos mismos que son semejantes á las bestias.
18Rekel sem v srcu svojem: Zaradi otrok človeških se tako godi, da jih Bog izkusi in da vidijo, da sami ob sebi so kakor živina.
19Porque el suceso de los hijos de los hombres, y el suceso del animal, el mismo suceso es: como mueren los unos, así mueren los otros; y una misma respiración tienen todos; ni tiene más el hombre que la bestia: porque todo es vanidad.
19Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba: kakor te umrjo, umrjo tudi oni, in enak dih imajo vsi, in človek nima prednosti proti živini; zakaj vse je ničemurnost.
20Todo va á un lugar: todo es hecho del polvo, y todo se tornará en el mismo polvo.
20Vse gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.
21¿Quién sabe que el espíritu de los hijos de los hombres suba arriba, y que el espíritu del animal descienda debajo de la tierra?
21Kdo pozna dih otrok človeških, če gre navzgor, in dih živine, če gre navzdol k zemlji?Tako sem videl, da ni nič boljšega, nego da se človek veseli del svojih, zakaj to je delež njegov. Kajti kdo ga privede nazaj, da bi videl, kaj bode za njim?
22Así que he visto que no hay cosa mejor que alegrarse el hombre con lo que hiciere; porque esta es su parte: porque ¿quién lo llevará para que vea lo que ha de ser después de él?
22Tako sem videl, da ni nič boljšega, nego da se človek veseli del svojih, zakaj to je delež njegov. Kajti kdo ga privede nazaj, da bi videl, kaj bode za njim?