1¿DE dónde vienen las guerras y los pleitos entre vosotros? ¿No son de vuestras concupiscencias, las cuales combaten en vuestros miembros?
1Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?
2Codiciáis, y no tenéis; matáis y ardéis de envidia, y no podéis alcanzar; combatís y gerreáis, y no tenéis lo que deseáis, porque no pedís.
2Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči; borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite.
3Pedís, y no recibís, porque pedís mal, para gastar en vuestros deleites.
3Prosite, a ne dobite, ker slabo prosite, da bi zapravljali v slah svojih.
4Adúlteros y adúlteras, ¿no sabéis que la amistad del mundo es enemistad con Dios? Cualquiera pues que quisiere ser amigo del mundo, se constituye enemigo de Dios.
4Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga?Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.
5¿Pensáis que la Escritura dice sin causa: Es espíritu que mora en nosotros codicia para envidia?
5Ali menite, da pismo prazno govori? Zavistno li želi Duh, ki ga je Bog naselil v nas?
6Mas él da mayor gracia. Por esto dice: Dios resiste á los soberbios, y da gracia á los humildes.
6Daje pa toliko večjo milost. Zato pravi pismo: „Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost“.
7Someteos pues á Dios; resistid al diablo, y de vosotros huirá.
7Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.
8Allegaos á Dios, y él se allegará á vosotros. Pecadores, limpiad las manos; y vosotros de doblado ánimo, purificad los corazones.
8Približajte se Bogu in približa se vam. Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.
9Afligíos, y lamentad, y llorad. Vuestra risa se convierta en lloro, y vuestro gozo en tristeza.
9Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost.
10Humillaos delante del Señor, y él os ensalzará.
10Ponižajte se pred Gospodom, in on vas poviša.
11Hermanos, no murmuréis los unos de los otros. El que murmura del hermano, y juzga á su hermano, este tal murmura de la ley, y juzga á la ley; pero si tú juzgas á la ley, no eres guardador de la ley, sino juez.
11Ne obrekujte drug drugega, bratje. Kdor obrekuje brata ali sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi izpolnjevalec postave, ampak sodnik.
12Uno es el dador de la ley, que puede salvar y perder: ¿quién eres tú que juzgas á otro?
12Eden je zakonodajec in sodnik, ki more rešiti in pogubiti; ti pa kdo si, ki sodiš bližnjega?
13Ea ahora, los que decís: Hoy y mañana iremos á tal ciudad, y estaremos allá un año, y compraremos mercadería, y ganaremos:
13Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri odpotujemo v to mesto in ostanemo ondi eno leto ter bomo tržili in pridobivali,
14Y no sabéis lo que será mañana. Porque ¿qué es vuestra vida? Ciertamente es un vapor que se aparece por un poco de tiempo, y luego se desvanece.
14pa ne veste, kaj bode jutri. Kakšno je življenje vaše? Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.
15En lugar de lo cual deberíais decir: Si el Señor quisiere, y si viviéremos, haremos esto ó aquello.
15Morali bi govoriti: Ako Gospod hoče, bomo živeli in to ali ono storili.
16Mas ahora os jactáis en vuestras soberbias. Toda jactancia semejante es mala.
16Sedaj pa se ponašate v širokoustju svojem; vsako tako ponašanje je hudobno.
17El pecado, pues, está en aquel que sabe hacer lo bueno, y no lo hace.
17Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.