1ADEMAS respondió Eliú, y dijo:
1Še izpregovori Elihu in reče:
2Oid, sabios, mis palabras; Y vosotros, doctos, estadme atentos.
2Poslušajte, modrijani, besede moje, in veščaki, naklonite mi posluh!
3Porque el oído prueba las palabras, Como el paladar gusta para comer.
3Kajti uho presoja besede kakor grlo okus jedi.
4Escojamos para nosotros el juicio, Conozcamos entre nosotros cuál sea lo bueno;
4Izvolímo zase, kar je prav, spoznajmo med seboj, kar je dobro!
5Porque Job ha dicho: Yo soy justo, Y Dios me ha quitado mi derecho.
5Kajti Job je rekel: „Pravičen sem, in Bog mogočni mi je vzel pravico mojo.
6¿He de mentir yo contra mi razón? Mi saeta es gravosa sin haber yo prevaricado.
6Vkljub svoji pravici veljam za lažnika; rana moja je nezaceljiva, dasi sem brez prestopka.“
7¿Qué hombre hay como Job, Que bebe el escarnio como agua?
7Kje je mož kakor Job, ki pije roganje kakor vodo
8Y va en compañía con los que obran iniquidad, Y anda con los hombres maliciosos.
8in s hudodelniki hodi v družbi in občuje z brezbožnimi ljudmi?
9Porque ha dicho: De nada servirá al hombre El conformar su voluntad con Dios.
9Zakaj dejal je: Nič ne hasni možu, če rad občuje z Bogom!
10Por tanto, varones de seso, oidme; Lejos esté de Dios la impiedad, Y del Omnipotente la iniquidad.
10Zato me poslušajte, možje razumni! Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!
11Porque él pagará al hombre según su obra, Y él le hará hallar conforme á su camino.
11Toda dejanje človekovo mu povrača in dela, da se mu godi po tem, kakor je živel.
12Sí, por cierto, Dios no hará injusticia, Y el Omnipotente no pervertirá el derecho.
12Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično in Vsemogočni ne skrivi pravice.
13¿Quién visitó por él la tierra? ¿Y quién puso en orden todo el mundo?
13Kdo mu je poveril zemljo? in kdo je postavil ves zemeljski krog?
14Si él pusiese sobre el hombre su corazón, Y recogiese así su espíritu y su aliento,
14Ako bi srce obrnil le na sebe, duha svojega in svoj dih potegnil nase,
15Toda carne perecería juntamente, Y el hombre se tornaría en polvo.
15vse meso bi hkratu pomrlo in človek bi se povrnil v prah.
16Si pues hay en ti entendimiento, oye esto: Escucha la voz de mis palabras.
16Ako si torej pameten, poslušaj to, čuj besed mojih glas!
17¿Enseñorearáse el que aborrece juicio? ¿Y condenarás tú al que es tan justo?
17More li tudi vladati, kdor sovraži pravico? ali hočeš obsoditi Njega, ki je pravičen in mogočen?
18¿Hase de decir al rey: Perverso; Y á los príncipes: Impíos?
18Sme se li reči kralju: Belijal! plemenitnikom: Brezbožniki!?
19¿Cuánto menos á aquel que no hace acepción de personas de príncipes, Ni el rico es de él más respetado que el pobre? Porque todos son obras de sus manos.
19Koliko manj Njemu, ki se ne ozira na veljavo knezov in bogatina ne ceni više nego siromaka! Kajti vsi so rok Njegovih delo.
20En un momento morirán, y á media noche Se alborotarán los pueblos, y pasarán, Y sin mano será quitado el poderoso.
20V trenotku umirajo, kar sredi noči se pretrese ljudstvo in premine, in mogočne odpravljajo brez roke človeške.
21Porque sus ojos están sobre los caminos del hombre, Y ve todos sus pasos.
21Kajti oči Njegove so obrnjene na poti človekove in vidi vse korake njegove.
22No hay tinieblas ni sombra de muerte Donde se encubran los que obran maldad.
22Ni teme, ni smrtne sence, da bi se v njej skrili, ki delajo krivico.
23No carga pues él al hombre más de lo justo, Para que vaya con Dios á juicio.
23Ker ni Mu treba dolgo opazovati človeka, da bi prišel pred Boga mogočnega na sodbo.
24El quebrantará á los fuertes sin pesquisa, Y hará estar otros en su lugar.
24On pokončava mogočneže brez preiskovanja in stavi druge na njih mesto.
25Por tanto él hará notorias las obras de ellos, Cuando los trastornará en la noche, y serán quebrantados.
25Tako pozna njih dejanja, in podere jih po noči, da so strti.
26Como á malos los herirá En lugar donde sean vistos:
26Tepe jih kakor hudodelnike na očitnem mestu,
27Por cuanto así se apartaron de él, Y no consideraron todos sus caminos;
27zato ker so vstran stopili, ne hoteč hoditi za Njim, in se niso menili za nobenega potov Njegovih
28Haciendo venir delante de él el clamor del pobre, Y que oiga el clamor de los necesitados.
28in so storili, da je k Njemu doletelo vpitje ubožcev, da je slišal trpinov krik.
29Y si él diere reposo, ¿quién inquietará? Si escondiere el rostro, ¿quién lo mirará? Esto sobre una nación, y lo mismo sobre un hombre;
29Ko On dodeli mir, kdo obsodi? in skriva li obličje svoje, kdo Ga more videti? Bodisi narod ali poedinec, vse enako vodi,
30Haciendo que no reine el hombre hipócrita Para vejaciones del pueblo.
30da ne bi vladal človek bogapozabni, da nihče ne bo v zanko ljudstvu.
31De seguro conviene se diga á Dios: Llevado he ya castigo, no más ofenderé:
31Kajti rekel li je Job Bogu mogočnemu: „Trpim kazen, ne bom več napačno delal.
32Enséñame tú lo que yo no veo: Que si hice mal, no lo haré más.
32Česar ne vidim, pokaži mi ti; ako sem krivico storil, ne storim je več“?
33¿Ha de ser eso según tu mente? El te retribuirá, ora rehuses, Ora aceptes, y no yo: Di si no, lo que tú sabes.
33Mar naj povrača po tvoji misli? Saj si zavrgel plačilo Njegovo; zato moraš voliti ti, in ne jaz. Govóri torej, kar veš!
34Los hombres de seso dirán conmigo, Y el hombre sabio me oirá:
34Možje razumni mi poreko in moder mož, ki me čuje:
35Que Job no habla con sabiduría, Y que sus palabras no son con entendimiento.
35Job ne govori s spoznanjem in besede njegove so brez razsodnosti.
36Deseo yo que Job sea probado ampliamente, A causa de sus respuestas por los hombres inicuos.
36Ah, da bi bil Job zopet in zopet izkušan zaradi svojih odgovorov po načinu krivičnikov!Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.
37Porque á su pecado añadió impiedad: Bate las manos entre nosotros, Y contra Dios multiplica sus palabras.
37Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.