Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Luke

14

1Y ACONTECIO que entrando en casa de un príncipe de los Fariseos un sábado á comer pan, ellos le acechaban.
1In zgodi se, ko pride v hišo enega izmed prvakov farizejskih v soboto jest kruh, da so oni nanj pazili.
2Y he aquí un hombre hidrópico estaba delante de él.
2In glej, vodeničen človek je bil pred njim.
3Y respondiendo Jesús, habló á los doctores de la ley y á los Fariseos, diciendo: ¿Es lícito sanar en sábado?
3In Jezus izpregovori in reče učenikom postave in farizejem: Se li sme v soboto zdraviti ali ne?
4Y ellos callaron. Entonces él tomándole, le sanó, y despidióle.
4Oni pa umolknejo. In ga prime in ozdravi in odpusti.
5Y respondiendo á ellos dijo: ¿El asno ó el buey de cuál de vosotros caerá en algún pozo, y no lo sacará luego en día de sábado?
5In jim reče: Kdo izmed vas, če mu pade osel ali vol v vodnjak, ga ne izvleče precej v sobotni dan?
6Y no le podían replicar á estas cosas.
6In niso mu mogli odgovoriti na to.
7Y observando cómo escogían los primeros asientos á la mesa, propuso una parábola á los convidados, diciéndoles:
7Povedal je pa povabljencem priliko, opazivši, kako si izbirajo prve prostore, govoreč jim:
8Cuando fueres convidado de alguno á bodas, no te sientes en el primer lugar, no sea que otro más honrado que tú esté por él convidado,
8Kadar te kdo povabi na svatovščino, ne sedi na prvi prostor, da ne bi bil kdo imenitnejši nego ti povabljen od njega
9Y viniendo el que te llamó á ti y á él, te diga: Da lugar á éste: y entonces comiences con vergüenza á tener el lugar último.
9in ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Daj temu prostor! in tedaj boš s sramoto sedel na zadnji prostor.
10Mas cuando fueres convidado, ve, y siéntate en el postrer lugar; porque cuando viniere el que te llamó, te diga: Amigo, sube arriba: entonces tendrás gloria delante de los que juntamente se asientan á la mesa.
10Ampak, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnji prostor, da ti, ko pride, ki te je povabil, poreče: Prijatelj, pomakni se više! tedaj ti bo čast pred vsemi, ki sedé s teboj.
11Porque cualquiera que se ensalza, será humillado; y el que se humilla, será ensalzado.
11Zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan; a kdor se ponižuje, bo povišan.
12Y dijo también al que le había convidado: Cuando haces comida ó cena, no llames á tus amigos, ni á tus hermanos, ni á tus parientes, ni á vecinos ricos; porque también ellos no te vuelvan á convidar, y te sea hecha compensación.
12Pravil je pa tudi temu, ki ga je bil povabil: Kadar napraviš obed ali večerjo, ne vabi prijateljev svojih, ne bratov svojih, ne sorodnikov svojih, ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo.
13Mas cuando haces banquete, llama á los pobres, los mancos, los cojos, los ciegos;
13Ampak, kadar napraviš gostijo, povabi siromake, kruljave, hrome, slepce,
14Y serás bienaventurado; porque no te pueden retribuir; mas te será recompensado en la resurrección de los justos.
14in blagor ti bo, ker ti nimajo s čim povrniti; povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnih.
15Y oyendo esto uno de los que juntamente estaban sentados á la mesa, le dijo: Bienaventurado el que comerá pan en el reino de los cielos.
15Ko je to slišal nekdo izmed teh, ki so sedeli ž njim za mizo, mu reče: Blagor mu, kdor bo jedel kruh v kraljestvu Božjem.
16El entonces le dijo: Un hombre hizo una grande cena, y convido á muchos.
16On pa mu reče: Neki človek je napravil veliko večerjo in mnogo jih je povabil.
17Y á la hora de la cena envió á su siervo á decir á los convidados: Venid, que ya está todo aparejado.
17In pošlje hlapca svojega ob uri večerje, naj reče povabljencem: Pridite, ker je že vse pripravljeno!
18Y comenzaron todos á una á excusarse. El primero le dijo: He comprado una hacienda, y necesito salir y verla; te ruego que me des por excusado.
18In začno se vsi hkratu izgovarjati. Prvi mu reče: Njivo sem kupil in silno mi je treba, da grem in jo ogledam; prosim te, izgovori me!
19Y el otro dijo: He comprado cinco yuntas de bueyes, y voy á probarlos; ruégote que me des por excusado.
19A drugi reče: Pet jarmov volov sem kupil in grem jih poskušat; prosim, izgovori me!
20Y el otro dijo: Acabo de casarme, y por tanto no puedo ir.
20Zopet drugi pa: Oženil sem se, in zato ne morem priti.
21Y vuelto el siervo, hizo saber estas cosas á su señor. Entonces enojado el padre de la familia, dijo á su siervo: Ve presto por las plazas y por las calles de la ciudad, y mete acá los pobres, los mancos, y cojos, y ciegos.
21In hlapec pride in sporoči to gospodu svojemu. Tedaj se hišni gospodar razjezi in reče hlapcu svojemu: Idi hitro ven na ceste in ulice mestne in pripelji sem siromake in kruljave in hrome in slepce.
22Y dijo el siervo: Señor, hecho es como mandaste, y aun hay lugar.
22In hlapec reče: Gospod, zgodilo se je, kakor si ukazal, in še je prostora.
23Y dijo el señor al siervo: Ve por los caminos y por los vallados, y fuérza los á entrar, para que se llene mi casa.
23Pa veli gospodar hlapcu: Pojdi ven na pota in za ograje in sili jih, naj pridejo, da se napolni hiša moja.
24Porque os digo que ninguno de aquellos hombres que fueron llamados, gustará mi cena.
24Kajti pravim vam, da noben onih mož, ki so bili povabljeni, ne okusi večerje moje.
25Y muchas gentes iban con él; y volviéndose les dijo:
25Šlo je pa ž njim veliko ljudstva; in obrnivši se, jim reče:
26Si alguno viene á mí, y no aborrece á su padre, y madre, y mujer, é hijos, y hermanos, y hermanas, y aun también su vida, no puede ser mi discípulo.
26Če prihaja kdo k meni, pa ne sovraži očeta svojega in matere, žene in otrok, bratov in sester, da, tudi lastnega življenja svojega, ne more biti moj učenec.
27Y cualquiera que no trae su cruz, y viene en pos de mí, no puede ser mi discípulo.
27Kdor ne nosi križa svojega in ne gre za menoj, ne more biti moj učenec.
28Porque ¿cuál de vosotros, queriendo edificar una torre, no cuenta primero sentado los gastos, si tiene lo que necesita para acabarla?
28Kdo namreč izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov, če ima pač toliko, da ga dodela?
29Porque después que haya puesto el fundamento, y no pueda acabarla, todos los que lo vieren, no comiencen á hacer burla de él,
29da se mu, ko bi postavil temelj, pa ne bi mogel dozidati, ne začno vsi, ki to vidijo, posmehovati,
30Diciendo: Este hombre comenzó á edificar, y no pudo acabar.
30govoreč: Ta človek je jel zidati, pa ni mogel dokončati.
31¿O cuál rey, habiendo de ir á hacer guerra contra otro rey, sentándose primero no consulta si puede salir al encuentro con diez mil al que viene contra él con veinte mil?
31Ali kateri kralj, kadar se gre z drugim kraljem vojskovat, ne sede prej in se posvetuje, če se pač more z desetimi tisočmi srečati s tem, ki pride proti njemu z dvajsetimi tisočmi?
32De otra manera, cuando aun el otro está lejos, le ruega por la paz, enviándo le embajada.
32Če pa ne more, pošlje poslance in prosi miru, dokler je še sovražnik daleč.
33Así pues, cualquiera de vosotros que no renuncia á todas las cosas que posee, no puede ser mi discípulo.
33Tako torej vsak izmed vas, kdor se ne odreče vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.
34Buena es la sal; mas si aun la sal fuere desvanecida, ¿con qué se adobará?
34Dobra je sol; ako se pa tudi sol izpridi, s čim se bo osolila?Ne da se rabiti ne za zemljo, ne za gnojišče; vržejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!
35Ni para la tierra, ni para el muladar es buena; fuera la arrojan. Quien tiene oídos para oir, oiga.
35Ne da se rabiti ne za zemljo, ne za gnojišče; vržejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!