1NO juzguéis, para que no seáis juzgados.
1Ne sodite, da ne boste sojeni.
2Porque con el juicio con que juzgáis, seréis juzgados; y con la medida con que medís, os volverán á medir.
2Kajti s kakršno sodbo sodite, s tako bodo sodili vas; in s kakršno mero merite, s tako se bo merilo vam.
3Y ¿por qué miras la mota que está en el ojo de tu hermano, y no echas de ver la viga que está en tu ojo?
3Kaj pa vidiš pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiš?
4O ¿cómo dirás á tu hermano: Espera, echaré de tu ojo la mota, y he aquí la viga en tu ojo?
4Ali kako porečeš bratu svojemu: Daj, da izderem pazder iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem?
5Hipócrita! echa primero la viga de tu ojo, y entonces mirarás en echar la mota del ojo de tu hermano.
5Hinavec, izderi najprej bruno iz očesa svojega in potem izpregledaš, da izdereš pazder iz očesa bratu svojemu.
6No deis lo santo á los perros, ni echéis vuestras perlas delante de los puercos; porque no las rehuellen con sus pies, y vuelvan y os despedacen.
6Ne dajajte svetega psom in ne mečite biserov svojih pred svinje, da jih ne poteptajo z nogami svojimi in se ne obrnejo ter vas raztrgajo.
7Pedid, y se os dará; buscad, y hallaréis; llamad, y se os abrirá.
7Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.
8Porque cualquiera que pide, recibe; y el que busca, halla; y al que llama, se abrirá.
8Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče najde; in kdor trka, se mu odpre.
9¿Qué hombre hay de vosotros, á quien si su hijo pidiere pan, le dará una piedra?
9Ali kdo izmed vas je človek, ki bi dal kamen sinu svojemu, če ga prosi kruha?
10¿Y si le pidiere un pez, le dará una serpiente?
10ali če prosi ribe, bi mu dal kačo?
11Pues si vosotros, siendo malos, sabéis dar buenas dádivas á vuestros hijos, ¿cuánto más vuestro Padre que está en los cielos, dará buenas cosas á los que le piden?
11Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko več dá Oče vaš, ki je v nebesih, dobrega tistim, ki ga prosijo?
12Así que, todas las cosas que quisierais que los hombres hiciesen con vosotros, así también haced vosotros con ellos; porque esta es la ley y los profetas.
12Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim; zakaj to je postava in proroki.
13Entrad por la puerta estrecha: porque ancha es la puerta, y espacioso el camino que lleva á perdición, y muchos son los que entran por ella.
13Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo;
14Porque estrecha es la puerta, y angosto el camino que lleva á la vida, y pocos son los que la hallan.
14toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.
15Y guardaos de los falsos profetas, que vienen á vosotros con vestidos de ovejas, mas de dentro son lobos rapaces.
15Varujte se lažnivih prorokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi.
16Por sus frutos los conoceréis. ¿Cógense uvas de los espinos, ó higos de los abrojos?
16Po njih sadovih jih spoznate. Se li bere s trnja grozdje ali z osata smokve?
17Así, todo buen árbol lleva buenos frutos; mas el árbol maleado lleva malos frutos.
17Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad.
18No puede el buen árbol llevar malos frutos, ni el árbol maleado llevar frutos buenos.
18Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega sadu.
19Todo árbol que no lleva buen fruto, córtase y échase en el fuego.
19Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj.
20Así que, por sus frutos los conoceréis.
20Torej po njih sadovih jih spoznate.
21No todo el que me dice: Señor, Señor, entrará en el reino de los cielos: mas el que hiciere la voluntad de mi Padre que está en los cielos.
21Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.
22Muchos me dirán en aquel día: Señor, Señor, ¿no profetizamos en tu nombre, y en tu nombre lanzamos demonios, y en tu nombre hicimos mucho milagros?
22Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom?
23Y entonces les protestaré: Nunca os conocí; apartaos de mí, obradores de maldad.
23In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!
24Cualquiera, pues, que me oye estas palabras, y las hace, le compararé á un hombre prudente, que edificó su casa sobre la peña;
24Vsak torej, kdor sliši te besede moje in jih izpolnjuje, bo podoben modremu možu, ki je sezidal hišo svojo na skalo;
25Y descendió lluvia, y vinieron ríos, y soplaron vientos, y combatieron aquella casa; y no cayó: porque estaba fundada sobre la peña.
25in usula se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na skalo.
26Y cualquiera que me oye estas palabras, y no las hace, le compararé á un hombre insensato, que edificó su casa sobre la arena;
26In vsak, kdor sliši te moje besede in ne dela po njih, je podoben neumnemu možu, ki je sezidal hišo svojo na pesek;
27Y descendió lluvia, y vinieron ríos, y soplaron vientos, é hicieron ímpetu en aquella casa; y cayó, y fué grande su ruina.
27in ulila se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in udarili ob tisto hišo, in padla je, in njen pad je bil grozen.
28Y fué que, como Jesús acabó estas palabras, las gentes se admiraban de su doctrina;
28In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da se množice silno čudijo nauku njegovemu;zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji.
29Porque les enseñaba como quien tiene autoridad, y no como los escribas.
29zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji.