1JUNTO á los ríos de Babilonia, Allí nos sentábamos, y aun llorábamos, Acordándonos de Sión.
1Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.
2Sobre los sauces en medio de ella Colgamos nuestras arpas.
2Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.
3Y los que allí nos habían llevado cautivos nos pedían que cantásemos, Y los que nos habían desolado nos pedían alegría, diciendo:
3Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!
4Cantadnos algunos de los himnos de Sión. ¿Cómo cantaremos canción de Jehová En tierra de extraños?
4Kako naj bi peli pesem GOSPODOVO v tujcev deželi?
5Si me olvidare de ti, oh Jerusalem, Mi diestra sea olvidada.
5Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!
6Mi lengua se pegue á mi paladar, Si de ti no me acordare; Si no ensalzare á Jerusalem Como preferente asunto de mi alegría.
6Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!
7Acuérdate, oh Jehová, de los hijos de Edom En el día de Jerusalem; Quienes decían: Arrasadla, arrasadla Hasta los cimientos.
7Spomni se, GOSPOD, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!
8Hija de Babilonia destruída, Bienaventurado el que te diere el pago De lo que tú nos hiciste.
8O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.
9Bienaventurado el que tomará y estrellará tus niños Contra las piedras.
9Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.