1Al Músico principal: de los hijos de Coré: Masquil. OH Dios, con nuestros oídos hemos oído, nuestros padres nos han contado, La obra que hiciste en sus días, en los tiempos antiguos.
1{Načelniku godbe. Psalm sinov Korahovih. Pouk.} O Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pripovedovali, kako delo si storil v njih časih, v časih starodavnih.
2Tú con tu mano echaste las gentes, y los plantaste á ellos; Afligiste los pueblos, y los arrojaste.
2Ti si z roko svojo izgnal poganske narode in naselil njé, zatrl si ljudstva in razširil njé.
3Porque no se apoderaron de la tierra por su espada, Ni su brazo los libró; Sino tu diestra, y tu brazo, y la luz de tu rostro, Porque te complaciste en ellos.
3Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih rama jim ni dala rešenja, marveč desnica tvoja in rama tvoja in obličja tvojega luč, ker blagovoljen si jim bil.
4Tú, oh Dios, eres mi rey: Manda saludes á Jacob.
4Ti sam si kralj moj, o Bog: Pošlji vsakršno rešenje Jakobu.
5Por medio de ti sacudiremos á nuestros enemigos: En tu nombre atropellaremos á nuestros adversarios.
5S teboj poderemo na tla zatiralce svoje, v imenu tvojem pogazimo nje, ki se vzpenjajo zoper nas.
6Porque no confiaré en mi arco, Ni mi espada me salvará.
6Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj me ne reši.
7Pues tú nos has guardado de nuestros enemigos, Y has avergonzado á los que nos aborrecían.
7Ali ti nas otimlješ zatiralcev naših in sovražilce naše osramočuješ.
8En Dios nos gloriaremos todo tiempo, Y para siempre loaremos tu nombre. (Selah.)
8Z Bogom se hvalimo vse dni in ime tvoje bomo slavili vekomaj. (Sela.)
9Empero nos has desechado, y nos has hecho avergonzar; Y no sales en nuestros ejércitos.
9Zdaj pa si nas zavrgel in izdal v sramoto in ne hodiš z našimi vojskami.
10Nos hiciste retroceder del enemigo, Y saqueáron nos para sí los que nos aborrecían.
10Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si kopičijo plen.
11Pusístenos como á ovejas para comida, Y esparcístenos entre las gentes.
11Izdal si nas kakor ovce v hrano in med pogane si nas razkropil.
12Has vendido tu pueblo de balde, Y no pujaste en sus precios.
12Prodal si ljudstvo svoje za malo in povišal nisi cene njegove.
13Pusístenos por vergüenza á nuestros vecinos, Por escarnio y por burla á los que nos rodean.
13Izpostavil si nas v zasrambo sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki so okoli nas.
14Pusístenos por proverbio entre las gentes, Por movimiento de cabeza en los pueblos.
14Za pregovor si nas postavil med narodi in da ljudstva majejo z glavo nad nami.
15Cada día mi vergüenza está delante de mí, Y cúbreme la confusión de mi rostro,
15Ves dan mi je nečast moja pred očmi in obličja mojega sramota me pokriva.
16Por la voz del que me vitupera y deshonra, Por razón del enemigo y del que se venga.
16Zaradi glasu zasramovalca in preklinjalca, spričo sovražnika in maščevalca.
17Todo esto nos ha venido, y no nos hemos olvidado de ti; Y no hemos faltado á tu pacto.
17Vse to nas je zadelo, in vendar te nismo pozabili niti nezvesto ravnali proti zavezi tvoji.
18No se ha vuelto atrás nuestro corazón, Ni tampoco se han apartado nuestros pasos de tus caminos.
18Ni se umeknilo srce naše in stopinja naša ni zavila v stran od steze tvoje,
19Cuando nos quebrantaste en el lugar de los dragones, Y nos cubriste con sombra de muerte,
19da si nas tako potrl v kraju šakalov in pokril s senco smrti.
20Si nos hubiésemos olvidado del nombre de nuestro Dios, O alzado nuestras manos á dios ajeno,
20Ko bi bili pozabili ime Boga svojega in iztegnili roke svoje k bogu tujemu,
21¿No demandaría Dios esto? Porque él conoce los secretos del corazón.
21ali bi ne bil Bog tega poiskal? Saj on pozna srca skrivnosti.
22Empero por tu causa nos matan cada día; Somos tenidos como ovejas para el matadero.
22Toda zavoljo tebe nas moré ves dan, cenijo nas kakor ovce za klanje.
23Despierta; ¿por qué duermes, Señor? Despierta, no te alejes para siempre.
23Zbúdi se, zakaj spiš, o Gospod? Vstani, ne zametaj nas na večno!
24¿Por qué escondes tu rostro, Y te olvidas de nuestra aflicción, y de la opresión nuestra?
24Zakaj skrivaš obličje svoje, pozabljaš bedo našo in zatiranje naše?
25Porque nuestra alma está agobiada hasta el polvo: Nuestro vientre está pegado con la tierra.
25Ker v prah je ponižana duša naša, tal se je prijelo telo naše.Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.
26Levántate para ayudarnos, Y redímenos por tu misericordia.
26Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.