1Y VI en la mano derecha del que estaba sentado sobre el trono un libro escrito de dentro y de fuera, sellado con siete sellos.
1In videl sem v desnici sedečega na prestolu knjigo popisano znotraj in zadaj, zapečateno s sedmimi pečati.
2Y vi un fuerte ángel predicando en alta voz: ¿Quién es digno de abrir el libro, y de desatar sus sellos?
2In videl sem mogočnega angela, oznanjujočega z velikim glasom: Kdo je vreden odpreti knjigo in odtrgati pečate njene?
3Y ninguno podía, ni en el cielo, ni en la tierra, ni debajo de la tierra, abrir el libro, ni mirarlo.
3In nihče ni mogel ne v nebesih, ne na zemlji, ne pod zemljo odpreti knjige, ne gledati je.
4Y yo lloraba mucho, porque no había sido hallado ninguno digno de abrir el libro, ni de leerlo, ni de mirarlo.
4In jaz sem jokal silno, da ni bil nihče za vrednega spoznan odpreti knjige, ne gledati je.
5Y uno de los ancianos me dice: No llores: he aquí el león de la tribu de Judá, la raíz de David, que ha vencido para abrir el libro, y desatar sus siete sellos.
5In eden izmed starejšin mi reče: Ne jokaj; glej, zmagal je lev, ki je iz roda Judovega, korenina Davidova, da odpre knjigo in sedmere pečate njene.
6Y miré; y he aquí en medio del trono y de los cuatro animales, y en medio de los ancianos, estaba un Cordero como inmolado, que tenía siete cuernos, y siete ojos, que son los siete Espíritus de Dios enviados en toda la tierra.
6In videl sem sredi prestola in četverih živali in sredi starejšin Jagnje stoječe, kakor zaklano, ki je imelo sedem rogov in očes sedem, katera so sedmeri Duhovi Božji, poslani na vso zemljo.
7Y él vino, y tomó el libro de la mano derecha de aquel que estaba sentado en el trono.
7In pride in vzame knjigo iz desnice sedečega na prestolu.
8Y cuando hubo tomado el libro, los cuatro animales y los veinticuatro ancianos se postraron delante del Cordero, teniendo cada uno arpas, y copas de oro llenas de perfumes, que son las oraciones de los santos:
8In ko je vzelo knjigo, padejo četvere živali in štiriindvajseteri starejšine pred Jagnjetom, imajoč vsak strune in zlate čaše, polne kadil, ki so molitve svetnikov.
9Y cantaban un nuevo cántico, diciendo: Digno eres de tomar el libro, y de abrir sus sellos; porque tú fuiste inmolado, y nos has redimido para Dios con tu sangre, de todo linaje y lengua y pueblo y nación;
9In pojo pesem novo, govoreč: Vreden si prejeti knjigo in odpreti pečate njene; kajti bilo si zaklano in si jih odkupilo Bogu s krvjo svojo iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda,
10Y nos has hecho para nuestro Dios reyes y sacerdotes, y reinaremos sobre la tierra.
10in si jih storilo našemu Bogu v kraljestvo in za duhovnike, in kraljevali bodo na zemlji.
11Y miré, y oí voz de muchos ángeles alrededor del trono, y de los animales, y de los ancianos; y la multitud de ellos era millones de millones,
11In videl sem in slišal sem glas mnogih angelov okrog prestola in živali in starejšin, in njih število je bilo miriad miriade in tisočev tisoči,
12Que decían en alta voz: El Cordero que fué inmolado es digno de tomar el poder y riquezas y sabiduría, y fortaleza y honra y gloria y alabanza.
12govorečih z velikim glasom: Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, prejeti moč in bogastvo in modrost in krepkost in čast in slavo in blagoslov.
13Y oí á toda criatura que está en el cielo, y sobre la tierra, y debajo de la tierra, y que está en el mar, y todas las cosas que en ellos están, diciendo: Al que está sentado en el trono, y al Cordero, sea la bendición, y la honra, y la gloria, y el poder
13In vsako stvar, ki je v nebesih in na zemlji in pod zemljo in na morju, in vse, kar je v njih, sem čul govoreče: Sedečemu na prestolu in Jagnjetu blagoslov in čast in slava in moč na vekov veke!In četvere živali so rekle: Amen! In štiriindvajseteri starejšine so padli in so molili.
14Y los cuatro animales decían: Amén. Y los veinticuatro ancianos cayeron sobre sus rostros, y adoraron al que vive para siempre jamás.
14In četvere živali so rekle: Amen! In štiriindvajseteri starejšine so padli in so molili.