¹Paulus pai' Silas mpokaliliu pomako' -ra ntara hi ngata Amfipolis pai' Apolonia, rata hi ngata Tesalonika. Hi Tesalonika toe, ria tomi posampayaa to Yahudi.

¹In šla sta skozi Amfipol in Apolonijo in prišla v Solun, kjer je bila shodnica Judov.

²Jadi', kahilou-na wo'o-mi Paulus hi tomi posampayaa toe hewa kabiasaa-na, pai' momewai' ngkalolita hante tauna to morumpu hi retu. Tolu mingku mometuku', hewa toe oa' pobago Paulus hi Eo Sabat.

²In Pavel gre po svoji navadi k njim in se razgovarja ž njimi tri sobote na podlagi pisem,

³Mobasa-i Buku Tomoroli', napakanoto pai' nabajahi-raka batua-na, na'uli': "Magau' Topetolo' to najanci Pue' Ala owi, bate kana mporata kaparia duu' -na mate, aga tuwu' nculii' moto-i. Yesus to kulolita-kokoi toi, Hi'a-mi Magau' Topetolo' to ralowa owi-e."

³razodevajoč in dokazujoč, da je moral Kristus trpeti in vstati iz mrtvih, in da ‚ta Jezus, ki ga vam jaz oznanjujem, je Kristus‘.

⁴Ria-ra to Yahudi to mpangala' lolita toe, pai' -ra mpotuku' Paulus pai' Silas. Wori' wo'o-ra to Yunani to mengkoru hi Pue' Ala pai' wori' wo'o tobine to bohe hanga' -ra, mepangala' wo'o-ramo-rawo hi lolita to nakeni Paulus toe.

⁴In nekateri izmed njih so se dali prepričati in so se pridružili Pavlu in Sili, tudi pobožnih Grkov velika množica in imenitnih žen ne malo.

⁵Aga to Yahudi to uma mepangala', mohingi' -ramo mpokahingii' -ra hira' Paulus pai' Silas. Toe pai' me'ukei' -ra mpo'ukei' tauna to dada'a to mengkalose-lose hi rala ngata. Wori' -mi to morumpu, mako' -ramo hilou mpobabehi pewongoia hi rala ngata. Pomako' -ra toe, rata hi tomi Yason, apa' hi ria po'ohaa' -ra Paulus pai' Silas. Mesua' -ramo hi rala tomi toe ke doko' mpohoko' pai' mpokeni-ra hilou hi ntodea.

⁵Ali Jude je zavist prevzela, in ko so privzeli nekaj hudobnih mož izmed druhali in zbrali trumo, so napravili vstajo v mestu. In obstopijo hišo Jazonovo in ju iščejo, da bi ju pripeljali pred ljudstvo.

⁶Jadi', apa' uma-ra raruai', Yason moto-mi to rakahurui. Rahoko' -i hante ba hangkuja dua topepangala' hi Yesus ntani' -na, pai' radii' -ra hilou hi topohura ngata. Rata ria, mejeu' -ra, ra'uli': "Paulus pai' doo-doo-na toi-e mpaka'ingu' tauna humalili' dunia'. Hiaa' rata wo'o-ramo hi ngata-ta toi-e.

⁶Ko pa ju niso našli, privlečejo Jazona in nekatere brate pred mestne poglavarje, vpijoč: Ti, ki ves svet narobe prevračajo, ti so tudi sem prišli,

⁷Pai' Yason tohe'ii, natarima-ra-hana hi rala tomi-na! Hira' toe-mi to mpo'ewa hawa' Kaisar, magau' -ta hi Roma, ra'uli' karia-na magau' ntani' -na to rahanga' Yesus."

⁷in Jazon jih je sprejel; in ti vsi delajo zoper cesarjeve postave, govoreč, da je drug kralj, namreč Jezus.

⁸Mpo'epe lolita-ra toe, morani' mpu'u-mi nono ntodea hante nono-ra wo'o topohura.

⁸Tako vznemirijo ljudstvo in mestne poglavarje, ki so to poslušali.

⁹Ka'omea-na, Yason pai' topepangala' hi Yesus ntani' -na rapopowaya', pai' lako' rabahaka.

⁹A ko so prejeli zadoščenje od Jazona in drugih, so jih pustili.

¹⁰Hi bengi toe, ompi' -ompi' hampepangalaa' -ra to hi Tesalonika mpo'uli' -raka Paulus pai' Silas: "Agina malai-mokoi ngkai rei." Jadi', malai mpu'u-ramo hilou hi ngata Berea. Karata-ra hi Berea, hilou-ra hi tomi posampayaa to Yahudi.

¹⁰Bratje pa naglo po noči odpravijo Pavla in Sila v Berejo. Ko prideta tja, gresta v shodnico Judov.

¹¹To Yahudi to hi Berea toera, lompe' nono-ra, uma-ra hewa to hi Tesalonika. Goe' -ra mpo'epe Kareba Yesus, pai' butu eo-na rapewulihi' Buku Tomoroli' bona ra'inca ba makono lolita Paulus ba uma.

¹¹Ti so bili blažji od Solunčanov; ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan preiskovali pisma, če je temu tako.

¹²Ka'omea-na, wori' to Yahudi toera to mepangala' -mi hi Yesus, pai' wori' to Yunani to bohe hanga' -ra, mepangala' wo'o-ramo hi Yesus, lompe' tomane lompe' tobine.

¹²In tako jih je veliko izmed njih sprejelo vero, tudi odličnih grških žen in mož ne malo.

¹³Uma mahae ngkai ree, to Yahudi to hi ngata Tesalonika mpo'epe karata-na wo'o-mi Paulus hi Berea mpokeni Lolita Alata'ala. Toe pai' kahilou-ra wo'o-mi hi Berea. Karata-ra hi ria, ra'ukei' pai' raranii' nono ntodea.

¹³Ko so pa Judje v Solunu zvedeli, da oznanjuje Pavel besedo Božjo tudi v Bereji, pridejo tudi tja, da nahujskajo in vznemirijo ljudstvo.

¹⁴Jadi' ngkai ree, ompi' -ompi' hampepangalaa' -na Paulus mpesahui mpobawa-i hilou hi wiwi' tahi'. Aga Silas pai' Timotius, tida moto-ra hi Berea.

¹⁴Ali bratje so tedaj Pavla naglo odpravili, da je šel v primorje; a Sila in Timotej sta ostala tam.

¹⁵Tauna to mpobawa Paulus toera mpobawa-i rata hi ngata Atena. Oti toe na'uli' Paulus mpo'uli' -raka: "Nculii' -mokoi hilou hi Berea, pai' uli' -raka Silas pai' Timotius bona sohi' -ra tumai hi aku'."

¹⁵Ti pa, ki so Pavla spremljali, so ga pripeljali do Aten; in ko so prejeli sporočilo od Sila in Timoteja, naj bi kar najhitreje prišla k njemu, so se vrnili.

¹⁶Bula-na Paulus mpopea-ra Silas pai' Timotius hi Atena, susa' -mi nono-na mpohilo kawori' -na pinotau to rapue' to Atena.

¹⁶Ko ju je pa Pavel čakal v Atenah, se togoti duh njegov v njem, ko vidi, da je mesto polno malikov.

¹⁷Toe pai' hi tomi posampayaa, momewai' ngkalolita-i hante to Yahudi pai' tau ntani' -na to mesua' -mi agama Yahudi. Pai' butu eo-na, momewai' ngkalolita wo'o-i hante hema-hema to narua' hi rala ngata.

¹⁷Razgovarja se torej v shodnici z Judi in pobožnimi ter na trgu vsak dan s tistimi, na katere se je nameril.

¹⁸Hi ngata Atena toe, ria wo'o-ra tauna to pante to mpotuku' tudui' Epikuros pai' tudui' to Stoa. Tauna to pante toera mpomehono' -ki Paulus. Ria-ra to mpotuntui' -i, ra'uli': "Mpo'uli' napa-idie tauna toei-e mai? Pe'inca-na hangkedi', tapi' lolita-na wori'." Ria wo'o-ra to mpo'uli': "Ba lue' doko' natudui' -ta hanga' pue' to ko'ia ta'incai," apa' hi rala tudui' -na, Paulus mpokahangai' Yesus pai' katuwu' -ra nculii' manusia' ngkai kamatea.

¹⁸A tudi nekateri izmed epikurejskih in stoiških modrijanov so se prepirali ž njim; in nekateri so govorili: Kaj hoče ta kvasač povedati? A drugi: Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov - ker jim je oznanjeval evangelij o Jezusu in vstajenju.

¹⁹Toe pai' rabawa-imi hilou hi poromua bohe to rahanga' Bulu' Areopagus, ra'uli' -ki: "Doko' ki'epe-kaina tudui' -nu to bo'u tetu-e.

¹⁹In ga vzemo in odpeljejo na Areopag [T. j. Arejev (Martov) grič, sodišče in občno shajališče.], govoreč: Moremo li zvedeti, kakšen je ta novi nauk, ki ga ti oznanjuješ?

²⁰Ko'ia ria ki'epei tudui' to motani' rahi hewa tetu, pai' doko' ki'inca batua-na."

²⁰Kajti nekaj čudnega nam prinašaš v ušesa; zato hočemo zvedeti, kaj če to biti.

²¹(Apa' to Atena pai' tau ntani' -na to mo'oha' hi Atena, kagoea' -ra doko' ntora mpo'epe pai' mpojarita lolita-lolita to bo'u.)

²¹Vsi Atenčani in tujci, ki so tam bivali, niso pa za nič drugega tolikanj marali, nego pripovedovati ali poslušati kaj novega.

²²Ngkai ree, pokore-nami Paulus hi laintongo' -ra to morumpu hi Bulu' Areopagus toe, pai' na'uli': "Pue' ngata Atena! Kuhilo hi rala butu nyala pogau' -ni, mo'agama mpu'u-koi.

²²Ustopivši se pa sredi Areopaga, reče Pavel: Možje Atenčani, po vsem vidim, da ste nekako prebogaboječi.

²³Apa' bula-ku modao' hi rala ngata-ni mpohilo pepuea' -ni, kuhilo-kuwo hameha' watu pepuea' to ria ukia' -na hewa tohe'i: `Pepuea' hi Pue' to Uma Ra'incai Hanga' -na.' Jadi', pue' to uma ni'incai hanga' -na tetu-e, Hi'a-mi to kuparata-kokoi tohe'i-e.

²³Ko sem se namreč izprehajal po mestu in ogledoval svetišča vaša, sem našel tudi oltar, ki je na njem bilo napisano: Nepoznanemu Bogu. Kar torej častite, dasi tega ne poznate, to vam jaz oznanjujem.

²⁴Alata'ala to mpajadi' dunia' hante ihi' -na omea, Hi'a-mi Pue' langi' pai' dunia'. Uma-i-hawo mo'oha' hi tomi pepuea' to nababehi manusia'.

²⁴Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je neba in zemlje Gospodar, ne prebiva v svetiščih, ki so z rokami narejena;

²⁵Uma wo'o-i merapi' tulungi hi manusia', apa' Hi'a-hana to mpowai' -ta katuwua' pai' inoha' pai' hawe'ea to taparaluu.

²⁵tudi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse;

²⁶Ngkai hadua tauna, napopomuli hawe'ea manusia', pai' nahubui-ta mpo'ohai' humalili' dunia'. Napakatantu ami' -mi ngkai lomo' -na sipa' tana' po'ohaa' butu negara pai' tempo poparenta-na.

²⁶in je naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje, določivši odmenjene čase in meje njih prebivanju:

²⁷Nababehi hewa toe bona doko' ta'inca kahema-na, bona ane tapali' -i, tapohirua' mpu'u-ki. Apa' kakoo-kono-na, uma-i molaa ngkai kita' butu dua-ta.

²⁷da bi iskali Boga, ne bi ga li kako otipali in našli, ko vendar ni daleč nobenemu od nas.

²⁸Hewa to ra'uli' totu'a: `Ngkai Hi'a-wadi pai' alaa-na tuwu' -ta pai' mongkale-ta pai' ria-ta hi rala dunia'.' Hibalia wo'o to na'uki' ntu'a-ni owi to pante mpobabehi rona', na'uli': `Hawe'ea-tale, ana' Alata'ala moto-ta.'

²⁸Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo, kakor so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: Saj tudi rodu njegovega smo.

²⁹"Jadi' ompi' -ompi', apa' lawi' kita' ana' -na, uma lompe' ane Pue' Ala taponcawa lence to rababehi ngkai bulawa ba ngkai salaka' ba ngkai watu, ntuku' kapantea manusia'.

²⁹Ker smo torej Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamenu, obdelanemu po umetelnosti in iznajdljivosti človeški.

³⁰Owi, ane mepue' -ta hi pue' to uma makono hewa tetu, uma-ta nahuku' Alata'ala. Napiri moto mata-na hi kawojoa-ta tetu. Tapi' hewa toe lau, nahubui hawe'ea manusia' hi humalili' dunia' medea ngkai jeko' -ra.

³⁰Bog torej ukazuje sedaj, ne ozirajoč se na čase nevednosti, vsem ljudem povsod, naj se izpokore;

³¹Apa' napakatantu-mi hangkani tempo mpai', mpobotuhi-i kara-kara tauna humalili' dunia' hante kanoo-noaa' -na. Bago pompobotuhi toe mpai', natonu hi hadua tauna to napelihi ami' -mi. Tauna toei, napotuwu' nculii' ngkai kamatea, bona monoto hi hawe'ea tauna Kahi'a-na mpu'u-mi to napelihi jadi' Topobotuhi hi hawe'ea manusia'."

³¹zato ker je določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil iz mrtvih.

³²Kara'epe-na lolita Paulus toe, hantongo' -ra mpotawai-i, apa' uma rapangalai' karia tauna to tuwu' nculii' ngkai kamatea. Aga ria moto wo'o-ra hantongo' to mpo'uli': "Doko' tena-pidi-kai mpo'epe lolita-nu tetu."

³²Ko so pa slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri posmehovali, a drugi so rekli: O tem te bomo v drugič slišali.

³³Oti toe, malai-imi Paulus ngkai porumpua-ra.

³³In tako je Pavel odšel izmed njih.A nekateri možje so se mu pridružili in sprejeli vero; med njimi je bil tudi Dionizij Areopagit in žena po imenu Damara, in drugi ž njima.

³⁴Aga ria-ramo to mpotuku' -i pai' mepangala' -ramo hi Yesus. Hadua to mepangala' hi Yesus toe, hanga' -na Dionisius, pangkeni porumpua to hi Bulu' Areopagus. Ria wo'o hadua tobine to rahanga' Damaris, pai' ba hangkuja wo'o-pi to ntani' -na.

³⁴A nekateri možje so se mu pridružili in sprejeli vero; med njimi je bil tudi Dionizij Areopagit in žena po imenu Damara, in drugi ž njima.