¹Rata mpu'u-mi eo bohe to Yahudi to rahanga' Eo Pentakosta, hawe'ea topetuku' Yesus morumpu mopahantuda.

¹In ko pride petdeseti dan, so bili vsi ene misli skupaj.

²Muu-mule' ra'epe to moni ngkai langi', hewa pewui ngolu' to bohe. Moni tohe'e ka'epea hobo' hi rala tomi porumpua-ra.

²Kar nastane šum z neba kakor piš silnega vetra in napolni vso hišo, kjer so sedeli.

³Pai' rahilo-rawo anu to hewa apu to molence mpojila', ngkenele pai' dungku hi butu-butu dua-ra.

³In se jim prikažejo razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na slehernega med njimi;

⁴Ngkai ree, nakuasai omea-ramo Inoha' Tomoroli', pai' ntepu'u-ramo mololita hante basa-basa to ko'ia ra'incai, ntuku' to napopolibu' -raka Inoha' Tomoroli'.

⁴in vsi se napolnijo svetega Duha in začno govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.

⁵Nto'u toe wo'o-hawo, ria hi Yerusalem wori' to Yahudi ngkai ngata humalili' dunia'. Tauna tohe'era paka' to mengkoru hi Pue' Ala.

⁵Bivali so pa takrat v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsakega naroda, ki je pod nebom.

⁶Kampo'epe-ra moni to hewa ngolu' we'i, mo'iko-ramo tumai morumpu. Ingu' -ra, apa' hore-hore mpo'epe basa-ra moto to rapake' suro Pue' Yesus toera.

⁶Ko je pa nastal ta šum, se snide množica, in groza jih obide: zakaj vsak izmed njih sliši, da govore v njegovem jeziku.

⁷Uma mowo kakonce-ra, ra'uli': "Napa-koiwo to jadi' tohe'i-e? Bo paka' to Galilea moto-ra to mololita toera.

⁷In vsi se zavzemajo in čudijo ter govore: Glej, niso li vsi ti, ki govore, Galilejci?

⁸Hiaa' napa-di pai' ta'epe-ra mololita hi rala basa-ta moto?

⁸In kako mi slišimo vsak svoj jezik, ki smo se v njem rodili?

⁹Kita' toi, wori' nyala basa-ta. Ria-ta ngkai tana' Partia, Media, Elam, ngkai Mesopotamia, Yudea pai' Kapadokia. Ria-ta to ngkai tana' Pontus pai' Asia,

⁹Parčani in Medi in Elamljani, in ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadociji, Pontu in Aziji,

¹⁰ngkai Frigia pai' Pamfilia, ngkai Mesir pai' ngkai tana' Libia to mohu' ngata Kirene. Ria-ta to rata ngkai ngata Roma.

¹⁰Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v krajih Libije pri Cireni, in prišleci iz Rima, Judje in pojudenci,

¹¹Hantongo' -ta to Yahudi, pai' ria wo'o tau ntani' -na to mesua' -mi hi agama Yahudi. Ria to tumai ngkai tana' Kreta pai' tana' Arab. Hawe'ea-ta himpau mpo'epe-ra mololita hi rala basa-ta moto, mpololita kajadia' bohe to nababehi Alata'ala."

¹¹Krečani in Arabci: slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja.

¹²Konce pai' ingu' omea-ramo, pai' momepekune' -ra hadua pai' hadua, ra'uli': "Napa mpu'u-koiwo batua-na to hewa toi-e?"

¹²In vsi se zavzemajo in strmé, drug drugemu govoreč: Kaj če to biti?

¹³Aga ria wo'o-ra hantongo' to mepopo'ore', ra'uli': "Malangu-ra-hanale!"

¹³A drugi se posmehujejo in govore: sladkega vinca so se napili.

¹⁴Ngkai ree, mokore-imi Petrus hante doo-na to hampulu' hadua, pai' -i mpololitai tauna to wori'. Mololita-i napesukui, na'uli': "Ompi' -ompi' to Yahudi, pai' koi' omea to mo'oha' hi Yerusalem! Pe'epei lompe' -koi, apa' napa to majadi' tohe'i kupakanoto-kokoi.

¹⁴Tedaj se ustopi Peter z enajsterimi in povzdigne glas svoj in jih ogovori: Možje Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu, to vam bodi na znanje in poslušajte besede moje!

¹⁵Kai' tohe'i-e, uma-kai malangu hewa to ni'uli', apa' ko'ia-hawo tempo ponginua. Lako' jaa sio mepulo.

¹⁵Ti namreč niso pijani, kakor vi menite, ker je šele tretja ura dne;

¹⁶To jadi' tohe'i-e, kadupa' -na to nalowa ami' -mi Pue' Ala owi hante wiwi nabi Yoel, hewa toi moni-na:

¹⁶temuč to je, kar je rečeno po proroku Joelu:

¹⁷Na'uli' Alata'ala: `Nto'u kahudua dunia' mpai', Aku' mpewai' Inoha' -ku hi manusia' omea. Ana' -ni tomane pai' ana' -ni tobine mpohowa' mpai' lolita-ku. Kabilasa-ni mpohilo pangila to kupopohiloi-raka. Totu'a-ni mo'ompo' napa to kupopo'ompoi' -raka.

¹⁷„In zgodi se v poslednjih dneh, pravi Bog: izlijem od Duha svojega na vse človeštvo, in prorokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje;

¹⁸Rata-rata hi batua-ku, tomane ba tobine, kuwai' -ra Inoha' -ku hi eo toe mpai', pai' -ra mpohowa' lolita-ku.

¹⁸in tudi na hlapce svoje in na dekle svoje v tistih dneh izlijem od Duha svojega, in bodo prorokovali.

¹⁹Kupopohiloi-koi anu mekoncehi hi langi', pai' tanda mekoncehi hi wongko dunia' wo'o. Ria mpai' raa' pai' apu pai' rangahu to bue'.

¹⁹In pokažem čudeže gori na nebu in znamenja doli na zemlji, kri in ogenj in kajenje dima;

²⁰Mobengi mpai' eo, wula molei hewa raa', kako'ia-na rata Eo Pue', eo to bohe pai' to mobaraka' lia.

²⁰solnce se spremeni v temo in mesec v kri, preden pride dan Gospodov, veliki in preslavni.

²¹Nto'u toe mpai', hema-hema to mekakae hi Pue' bate rahore ngkai huku' jeko' -ra.'"

²¹In zgodi se, da vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo zveličan“.

²²Oti toe, na'umpui' Petrus lolita-na, na'uli': "Ompi' -ompi' -ku to Israel! Pe'epei to ku'uli' -kokoi tohe'i. Yesus to Nazaret, Hi'a-mi to napelihi pai' napakatantu Alata'ala jadi' Magau' Topetolo'. Alata'ala mpopo'incai-koi Kayesus-na Magau' Topetolo', apa' nawai' -i kuasa mpobabehi wori' tanda mekoncehi pai' anu mobaraka' pai' kajadia' bohe. Nihilo moto-mi hawe'ea toe ompi', pai' ni'inca kamakono-na.

²²Možje Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, moža, ki ga je Bog potrdil za vas z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem storil med vami, kakor sami veste,

²³Yesus toe ratonu hi koi', pai' -i nipatehi, nitonu hi tauna to dada'a bona raparika'. Ntaa' to jadi' toe, bate ntuku' hawa' to napakatantu ami' -mi Alata'ala, apa' na'inca ami' napa to kana majadi'.

²³tega, izdanega po trdno določenem sklepu in previdnosti Božji, ste vzeli in po rokah krivičnikov na križ razpeli in umorili.

²⁴Koi' mpopatehi Yesus, aga Alata'ala mpotuwu' nculii' -i, nabahaka-i ngkai kuasa kamatea, apa' bate uma-i ma'ala mate oa'.

²⁴Njega je Bog obudil, oprostivši ga bolečin smrti; ker tudi ni bilo mogoče, da bi ga bila ona držala.

²⁵Apa' wae to na'uli' Magau' Daud owi mpolowa Yesus, hewa tohe'i: `Kuhilo, bate Pue' oa' to mpodoo-a. Uma kupoka'eka' ba apa-apa, apa' Pue' to mpotulungi-a.

²⁵David namreč pravi glede njega: „Gledal sem Gospoda vedno pred seboj, ker je na desnici moji, da ne omahnem.

²⁶Toe pai' goe' lia nono-ku, pai' ntora ku'une' -ko Pue'. Rodo moto-a mpopea-ko.

²⁶Tega se je razveselilo srce moje in se je obradoval jezik moj, pa še tudi meso moje bo počivalo v upanju,

²⁷Apa' uma nupelele' kao' -ku tida hi po'ohaa' tomate, woto-ku uma nupelele' hi rala daeo' duu' -na pope, apa' Aku' batua-nu to nupelihi.

²⁷ker ne pustiš duše moje v državi smrti [Grški: v hadesu.] in tudi ne daš, da bi Svetnik tvoj videl trohnenje.

²⁸Nutudo' -maka ohea mporata katuwua' to lompe'. Hono' lia mpai' kagoea' -ku, ane ria-apa mpai' dohe-nu.'"

²⁸Naznanil si mi pota življenja, napolniš me z veseljem pred obličjem svojim“.

²⁹Ngkai ree, na'uli' wo'o-mi Petrus: "Ompi' -ompi' -ku, ma'ala ta'uli' hante kanoto-noto-na, bela woto-na moto to natoa' lolita Daud toe we'i. Apa' tuama-ta Daud, mate moto-i-hawo pai' -i ratana. Daeo' -na ria hi ngata-ta duu' tempo toi.

²⁹Možje in bratje, naj bo dovoljeno, govoriti vam svobodno o očaku Davidu: da je umrl in bil pokopan, in grob njegov je pri nas do tega dne.

³¹Daud hadua nabi, pai' na'inca ami' napa to nababehi Alata'ala hi eo mpeno. Alata'ala mpobabehi janci-na hi Daud hante mosumpa, na'uli': hadua mpai' ngkai muli Daud na'ongko' jadi' magau' hewa Daud moto. Jadi', toe pai' Daud mpolowa ami' -mi katuwu' -na nculii' Magau' Topetolo', na'uli': uma-i rapelele' hi po'ohaa' tomate, pai' woto-na uma rapelele' hi rala daeo' duu' -na pope.

³⁰Ker pa je bil prorok in je vedel, da se mu je s prisego zavezal Bog, da posadi enega iz plodu ledja njegovega na prestol njegov,

³²"Yesus toe-mile to natoa' lolita Daud-e we'i. Apa' Hi'a-mi to napotuwu' nculii' Alata'ala-e. Kai' toi-mi to jadi' sabi' -na.

³¹je videl naprej in povedal o vstajenju Kristusovem, da se ni pustila duša njegova v državi smrti in tudi meso njegovo ni videlo trohnenja.

³³Alata'ala to Tuama mpo'ongko' -imi, napopohura-i hi huraa karabilaa' hi mali ngka'ana-na, pai' nawai' -imi Inoha' Tomoroli'. Ngkai ree, Yesus mpohubui Inoha' Tomoroli' tumai hi kai', ntuku' janci-na Alata'ala. Jadi', napa to nihilo pai' to ni'epe-mi toe we'i lau, majadi' sabana kuasa Inoha' Tomoroli'.

³²Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.

³⁴"Ompi' -ompi', bela-hawo Daud to ngkahe' hilou hi suruga. Tapi' ria lolita-na Daud to mpolowa kangkahe' -na Yesus hilou hi suruga, hewa toi moni-na: Pue' Ala mpo'uli' -ki Pue' -ku: `Mohura-moko hi mali ngka'ana-ku,

³³Z desnico Božjo torej povišan in prejemši obljubo svetega Duha od Očeta, je izlil to, kar vi zdaj vidite in slišite.

³⁵duu' -na kupopengkoru hawe'ea bali' -nu hi Iko.'

³⁴Kajti David ni šel gori v nebesa, nego sam pravi: „Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo,

³⁶Jadi', toe pai' hawe'ea to Israel kana mpo'inca mpu'u-mpu'u: Yesus to niparika' -e, Hi'a toe-mi to napelihi Alata'ala jadi' Pue' pai' Magau' Topetolo'."

³⁵dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.“

³⁷Kara'epe-na ntodea lolita Petrus toe, soho' -mi nono-ra, pai' mepekune' -ra hi Petrus pai' hi suro Pue' Yesus ntani' -na, ra'uli': "Ane wae, napa-mi-kaiwo to kana kibabehi?"

³⁶Za gotovo vedi torej vsa hiša Izraelova, da je Bog i za Gospoda i za Kristusa postavil tega Jezusa, ki ste ga vi križali.

³⁸Na'uli' Petrus: "Medea-mokoi ngkai jeko' -ni, pai' -koi raniu' butu-butu dua-ni jadi' topetuku' Yesus Kristus. Ngkai ree mpai', Alata'ala mpo'ampungi jeko' -ni, pai' nawai' -koi Inoha' Tomoroli'.

³⁷Ko so pa to slišali, jih zbode v srce ter reko Petru in drugim apostolom: Kaj nam je storiti, možje in bratje?

³⁹Apa' Alata'ala mojanci kanawai' -nata Inoha' Tomoroli', pai' hi muli-muli-ta, duu' rata hi tauna to molaa. Pojanci Alata'ala toe, bate bagia hawe'ea tauna to nakio' Pue' -ta Pue' Ala jadi' topetuku' -na."

³⁸Peter jim pa reče: Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega Duha.

⁴⁰Wori' nyala-pi lolita-na Petrus hi ntodea, naparesai' -ra pai' napopo'ingai' -ra, na'uli': "Medea-mokoi! Neo' -pi nituku' tauna to dada'a to tuwu' tempo toi, bona neo' -koi narata pehuku' Alata'ala to mporumpa' -ra mpai'!"

³⁹Kajti za vas velja ta obljuba in za otroke vaše in za vse, ki so še daleč, kolikorkoli jih pokliče Gospod, Bog naš.

⁴¹Wori' -mi tauna to mpopangala' lolita Petrus, pai' -ra raniu' jadi' topetuku' Yesus. Hi eo toe, kawori' tauna to mepangala' hi Yesus, tetampai-mi kira-kira tolu ncobu.

⁴⁰In z mnogimi drugimi besedami pričuje in jih opominja, rekoč: Rešite se tega popačenega rodu!

⁴²Topetuku' Yesus to bo'u toera ntora mpopetudui' hi suro Pue' Yesus, pai' tida-ra morumpu hangkaa-ngkania. Ngkoni' -ra hangkaa-ngkania, mpopihe-pihe roti mpokiwoi kamate-na Pue' Yesus, pai' mosampaya wo'o-ra hangkaa-ngkania.

⁴¹Kateri so torej besedo njegovo radi sprejeli, so bili krščeni; in pridružilo se jih je tisti dan kakih tri tisoč duš.

⁴³Wori' anu mobaraka' pai' tanda mekoncehi to rababehi suro Pue' Yesus. Toe pai' me'eka' lia-ramo ntodea.

⁴²Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in v bratovski zvezi in v lomljenju kruha in v molitvah.

⁴⁴Hintuwu' -ramo hawe'ea topepangala' hi Yesus. Rewa-ra raporewa hangkaa-ngkania.

⁴³Obšel je pa vsako dušo strah; in veliko čudežev in znamenj se je godilo po apostolih.

⁴⁵Ria-ra to mpobalu' ihi' tomi-ra, pai' doi oli-na rabagi-bagi hi doo-ra to nakakurai'.

⁴⁴Vsi pa, ki so bili sprejeli vero, so bili skupaj in vse so imeli skupno;

⁴⁶Butu eo-na morumpu-ra hi Tomi Alata'ala. Mpopihe-pihe-ra roti mpokiwoi kamate-na Pue' Yesus, pai' ngkoni' -ra hangkaa-ngkania hi rala tomi-ra hante goe' pai' karoli' -roli' nono-ra.

⁴⁵in so prodajali lastnine in imetja ter jih razdeljevali vsem, kakor je kdo potreboval.

⁴⁷Ntora mpo'une' -ra Alata'ala, pai' hawe'ea ntodea mpokagoe' -ra. Butu eo-na Pue' mpodonihii kawori' -ra; batua-na, butu eo-na kawoo-woria' tauna to mepangala' hi Pue' Yesus duu' -na tehore ngkai huku' jeko' -ra.

⁴⁶In vsak dan so bili stanovitno ene misli v templju, in po hišah so lomili kruh in prejemali jed z veseljem in preprostim srcem,hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. Gospod pa jim je prideval vsak dan teh, ki so se zveličevali.

⁴⁷hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. Gospod pa jim je prideval vsak dan teh, ki so se zveličevali.