¹Lima mengi oti toe, Imam Bohe Ananias pai' ba hangkuja dua pangkeni to Yahudi hilou hi Kaisarea hante hadua to pante mololita, hanga' -na Tertulus. Karata-ra hi ria, hilou-ramo hi Gubernur Feliks mpobua' pangadua' -ra.

¹Čez pet dni pa pride doli veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starejšinami in z nekim govornikom Tertulom; ti pridejo pred namestnika s tožbo zoper Pavla.

²Jadi', Gubernur Feliks mpohubui tauna mpokeni Paulus tumai hi poromua-ra. Tertulus ulu to rapalogai mololita. Natepu'u-mi mpakilu Paulus hewa toi: "Tuama-kai Gubernur Feliks to kibila'! Ngkai poparenta-nu, kai' ntodea-nu tuwu' hante kalompea'. Pai' ngkai kapantea-nu mohawa', wori' -mi to tekolompehii hi rala ngata-kai.

²Ko pa je bil ta poklican, začne tožiti Tertul, govoreč: Da imamo veliko miru po tebi in da je tvoja previdnost dala temu narodu izvrstne izboljšave,

³Hawe'ea toe kitu'u oa' hi lolo tanuana' -kai, pai' uma ria kaputua-nakai mpo'uli' wori' wori' tarima kasi.

³to vselej in povsod, častiti Feliks, pripoznavamo z vso hvaležnostjo.

⁴Aga, bona neo' mpokerei mara tempo Gubernur, kusarumaka ahi' ngkai Gubernur mpe'epei-ka-kuwo lolita-ku to rede' toi.

⁴Ali da te dalje ne nadlegujem, prosim, da bi nas poslušal ob kratkem po svoji dobroti.

⁵"Ta'uli' -mi-hawo, Paulus toei-e mai, tauna to mpobalinai' ngata. Hiapa-apa-i mpo'usoki to Yahudi mpo'ewa topoparenta. Pai' hi'a toe-mi pangkeni-ra to mpotuku' tudui' -na Yesus to Nazaret.

⁵Našli smo namreč tega človeka, da je kakor kuga in snovač razporov med Judi po vsem svetu in prvoboritelj za krivoverstvo Nazarejcev,

⁶Meliu ngkai toe, doko' -i mpobaboi' Tomi Alata'ala. Toe pai' kihoko' -imi. ((Ria patuju-kai wengi mpohurai kara-kara-na ntuku' atura agama-kai moto-kaiwo.

⁶ki je tudi poskusil oskruniti tempelj. Njega smo tudi zgrabili in po svoji postavi hoteli soditi;

⁷Tapi' kapala' tantara Lisias mpe'agoi-i ngkai pale-kai.

⁷toda prišel je Lizija tisočnik ter nam ga je z veliko silo iztrgal iz rok,

⁸Pai' na'uli' hema to doko' mpakilu-i kana tumai hi Tuama Gubernur.)) Jadi', ane nuparesa' -i mpai', nu'epe moto ngkai wiwi-na kamakono-na hawe'ea pangadua' -kai toi."

⁸ukazavši tožnikom njegovim, naj gredo k tebi. Od njega moreš sam, ko izprašaš, zvedeti vse to, za kar ga mi tožimo.

⁹Hawe'ea to Yahudi to ria hi retu, medulu wo'o-ramo-rawo mepakilu pai' mporohoi lolita Tertulus toe.

⁹In tej tožbi so se pridružili tudi Judje in pritrdili, da je res tako.

¹⁰Oti toe, Gubernur mpohuka' -ki Paulus bona mololita-i. Pololita-nami Paulus, na'uli': "Goe' mpu'u-a, apa' rawai' -a loga mpo'uli' noa' -ku hi Tuama Gubernur. Apa' ku'inca mompae-mpae-mi Gubernur jadi' topobotuhi hi rala ngata-kai.

¹⁰Pavel pa odgovori, ko mu je namestnik namignil, da naj govori: Ker vem, da si že mnogo let sodnik temu narodu, se bom zagovarjal toliko srčneje:

¹¹Ma'ala moto nupewulihi', lako' hampulu' romengi to liu, hilou-a hi Yerusalem bona mepue' hi rala Tomi Alata'ala.

¹¹ko lahko zveš, da ni več nego dvanajst dni, kar sem prišel molit v Jeruzalem;

¹²Uma-a hangkania raruai' momehono' hante hema-hema ba mpo'usoki ntodea hi Tomi Alata'ala ba hi tomi posampayaa, ba hiapa-apa hi rala ngata.

¹²in niso me našli v templju, da bi se bil s kom prepiral ali da bi bil napravljal hrup med ljudstvom, ne po shodnicah, ne po mestu;

¹³Hiaa' uma wo'o-di ma'ala rapopohiloi-ko kamakono-na pangadua' -ra toe we'i to rapangadu' -ka.

¹³in tudi dokazati ti ne morejo, za kar me sedaj tožijo.

¹⁴Sampale-di to kupangaku' hi Gubernur, aku' mpotuku' Tudui' Pue' Yesus, to rasapuaka bali' -ku toera. Ntuku' tudui' toe-mi mepue' -a hi Alata'ala to rapue' ntu'a-kai owi, pai' bate kuparasaya hawe'ea to te'uki' hi rala Atura Musa pai' sura nabi-nabi.

¹⁴To ti pa priznavam, da po poti, ki jo imenujejo krivoverstvo, tako služim Bogu naših očetov, da verujem vse, kar je pisano v postavi in v prorokih,

¹⁵Poncarumakaa-ku hi Alata'ala, bate hibalia hante poncarumakaa bali' -ku toera mai. Kusarumaka Alata'ala mpotuwu' nculii' hawe'ea tomate hi eo mpeno, lompe' to monoa' ingku-ra lompe' to mogau' dada'a.

¹⁵in da imam upanje v Boga, ki se ga tudi ti sami držé, da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.

¹⁶Toe pai' kuhuduwukui oa' mpobabehi po'ingku to lompe', bona ku'inca hi rala nono-ku ka'uma-na ria sala' -ku, ba hi poncilo Alata'ala ba hi poncilo manusia'.

¹⁶V tem si pa sam prizadevam, da bi vsekdar imel brezmadežno vest pred Bogom in ljudmi.

¹⁷"Ba hangkuja mpae-mi, uma-a ria hilou hi Yerusalem. Tapi' bo'u toi, hilou-a hi Yerusalem, mpokeni doi petulungi hi ompi' -ku to Yahudi pai' mpokeni pepue' -ku hi Alata'ala.

¹⁷Čez več let pa sem prišel, da donesem miloščine narodu svojemu in daritve;

¹⁸Bula-ku mpokeni pepue' -ku toe, ba hangkuja dua to Yahudi to ngkai propinsi Asia mpohirua' -ka hi Tomi Alata'ala, ka'oti-ku mpobabehi ada pompobohoi' agama. Nto'u toe, uma-hawo ria wori' tauna dohe-ku, pai' uma wo'o ria to mewongoi.

¹⁸pri tem so me našli očiščenega v templju, ne z množico, ne s hrupom: bili so pa to neki Judje iz Azije,

¹⁹Kakoo-kono-na, ke to Yahudi to ngkai Asia toera-dile to kana tumai mpakilu-a hi Gubernur, ane ria mpu'u sala' -ku hi hira' -e.

¹⁹ki bi morali tu pred teboj stati in tožiti, če imajo kaj zoper mene.

²⁰Tapi' uma-ra-rawo ria hi rehe'i. Jadi', agina bali' -ku to ria-mi hi rehe'i mpo'uli' napa sala' -ku to rarua' hi karaparesaa' -ku wengi topohura agama hi Yerusalem. Raparesa' -a toe, uma ria sala' -ku raruai'.

²⁰Ali naj ti sami povedo, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred velikim zborom,

²¹Muntu' lolita-ku to hamela-wadi to rapodaa' nto'u toe. Bula-ku mokore hi laintongo' -ra, ku'uli' mpesukui hewa toi: `Pai' -a raparesa' toi, sabana kuparasaya katuwu' -ra nculii' tauna tomate.'"

²¹razen menda tega edinega glasu, ki sem ga zavpil, stoječ med njimi: Zavoljo vstajenja mrtvih me danes sodite.

²²Gubernur Feliks mpo'inca lia napa to raparasaya tauna to mepangala' hi Yesus. Toe pai' na'uli': "Hudu rei-mi ulu pohura-ta. Kubotuhi moto mpai' kara-kara toi, ane rata-ipi kapala' tantara Lisias."

²²Feliks pa odloži njih reč, natančno vedoč, za kaj gre pri tej poti, in reče: Kadar Lizija tisočnik pride doli, razsodim vašo stvar.

²³Oti toe, nahawai' tadulako-na mpojaga Paulus. Tapi' nau' rajaga-i, uma-i hewa tauna to ratarungku' mpu'u. Apa' rapalogai moto-i modao', pai' rapiliu moto bale-na mpowai' -i napa to naparaluu.

²³In stotniku ukaže, da je Pavla varovati, in naj se mu polajša in se nikomur izmed njegovih ne brani mu streči.

²⁴Ba hangkuja eo ngkai ree, rata wo'o-imi Gubernur Feliks hante tobine-na, hanga' -na Drusila. Drusila toei to Yahudi. Feliks mpohubui tantara-na mpokeni Paulus tumai hi nyanyoa-ra, bona na'epe lolita-na Paulus mpokahangai' pepangala' -na hi Kristus Yesus.

²⁴A čez nekaj dni pride Feliks z Druzilo, ženo svojo, ki je bila Judinja, in pokliče Pavla predse, in slišal ga je o veri v Kristusa Jezusa.

²⁵Hi rala pololita-na Paulus, na'uli' -ki Feliks hewa toi: kita' kana monoa' po'ingku-ta, pai' kana mpokuasai konoa nono-ta moto, apa' rata mpai' Eo Kiama, nto'u Alata'ala mpobotuhi kara-kara hawe'ea manusia'. Mpo'epe toe, kame'eka' -nami Feliks, na'uli': "Wae-mi ulu! Kukio' wo'o-damo-ko mpai', ane ria loga-ku."

²⁵Ko pa je govoril o pravičnosti in zdržljivosti in prihodnji sodbi, se prestraši Feliks in odgovori: Za sedaj pojdi; a kadar bom imel priličen čas, te zopet pokličem.

²⁶Kakoo-kono-na, Feliks mposarumaka Paulus mpowai' -i doi bona nabahaka-i. Toe pai' jau-i nakio' bona napololitai-i.

²⁶Zraven se je pa tudi nadejal, da mu Pavel da denarja, zato ga je tudi pogosteje klical k sebi in se ž njim razgovarjal.Ko sta se pa dopolnili dve leti, dobi Feliks za naslednika Porcija Festa. Ker si je pa Feliks želel pridobiti hvaležnost Judov, je pustil Pavla zvezanega.

²⁷Feliks doko' ngala' nono-ra to Yahudi, toe pai' napelele' moto-i Paulus ratarungku' rompae kahae-na. Timpaliu rompae toe, Feliks rasampei, pai' Perkius Festus jadi' gubernur to bo'u.

²⁷Ko sta se pa dopolnili dve leti, dobi Feliks za naslednika Porcija Festa. Ker si je pa Feliks želel pridobiti hvaležnost Judov, je pustil Pavla zvezanega.