¹Nto'u toe wo'o, ngasa' oa' -imi Saulus mpongasai' pai' mpopatehi topetuku' Pue' Yesus. Hilou-i hi Imam Bohe,

¹Savel pa, še vedno dihteč pretenje in morjenje zoper učence Gospodove, pristopi k velikemu duhovniku

²pai' -i mperapi' sura kuasa nakeni hilou hi pangkeni tomi posampayaa hi ngata Damsyik, bona ane ria-ra narata to mpotuku' Tudui' Yesus, nahoko' pai' nakeni-ra nculii' hi Yerusalem, ba tomane ba tobine.

²in izprosi od njega pisem v Damask do shodnic, če najde kake pristaše tega pota, bodisi može ali žene, da jih zvezane pripelje v Jeruzalem.

³Jadi', pomako' -na hilou hi Damsyik tohe'e, mohu' -imi hi ngata, muu-mule' mehini ncorobaa baja ngkai langi' mpotipuhi-i.

³Na poti pa, ko se je že bližal Damasku, se zgodi, da ga nagloma obsije svetloba z neba.

⁴Kamodungka-nami pai' na'epe-hawo topololita to mpo'uli' -ki: "Saulus! Saulus! Napa pai' nubalinai' -a?"

⁴In pade na zemljo in zasliši glas, da mu pravi: Savel, Savel, kaj me preganjaš?

⁵Na'uli' Saulus: "Ha hema-ko Pue'?" Na'uli' topololita toei: "Aku' -mile Yesus, to nubalinai' -e!

⁵On pa reče: Kdo si, Gospod? A Gospod reče: Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.

⁶Wae-pi, memata-moko, mesua' hi rala ngata. Hi ria-damo mpai' ra'uli' -koko napa to kana nubabehi."

⁶Ali vstani in pojdi v mesto, in tam se ti pove, kaj ti je treba storiti.

⁷Ane doo-doo Saulus toera, uma-rapa tepololita, kuyu-ramo nakeni eka' -ra. Apa' ra'epe moto wo'o-rawo topololita toe, aga uma rahiloi hema-i to mololita.

⁷Možje pa, ki so ž njim šli, se ustavijo in strmé, ko glas sicer slišijo, pa nikogar ne vidijo.

⁸Ngkai ree, mokore-imi Saulus mpobini' mata-na, aga uma-ipi pehilo. Jadi', ratete' -i-damo hilou hi rala ngata Damsyik.

⁸In Savel vstane s tal; ko pa odpre oči, ne vidi ničesar. Tedaj ga primejo za roko in pripeljejo v Damask.

⁹Tolu eo kahae-na bate uma-i pehilo, pai' uma wo'o-i ngkoni' ba nginu.

⁹In tri dni ni videl, in ni jedel, ne pil.

¹⁰Hi ngata Damsyik toe, ria hadua topetuku' Yesus, Ananias hanga' -na. Nto'u toe, mopangila-i. Hi rala pangila-na toe, Pue' Yesus mpokio' -i, na'uli': "Ananias!" Na'uli' Ananias: "Oi-a Pue'."

¹⁰Bil je pa neki učenec v Damasku, po imenu Ananija; in Gospod mu veli v prikazni: Ananija! On pa reče: Tu sem, Gospod.

¹¹Na'uli' Pue': "Me'ongko' -moko hilou hi ohea to rahanga' Ohea Monoa', hi tomi-na Yudas. Pekune' hi pue' tomi ba ria to Tarsus to rahanga' Saulus. Saulus toei bula-na mosampaya,

¹¹A Gospod njemu: Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in vprašaj v hiši Judovi po nekem Taršanu, ki se imenuje Savel. Kajti glej, moli,

¹²pai' hi rala pangila-na nahilo-ko, Ananias. Nahilo-ko hilou mpohirua' -ki pai' mpojama-i bona pehilo nculii' -imi."

¹²in je videl v prikazni moža, po imenu Ananija, da vstopi in položi nanj roke, da bi izpregledal.

¹³Na'uli' Ananias: "Pue', wori' tauna to mpotompo'wiwi Saulus tetui. Wori' pebalinai' -na hi topetuku' -nu to hi Yerusalem.

¹³Ananija pa odgovori: Gospod, slišal sem od mnogih o tem možu, koliko hudega je storil svetim tvojim v Jeruzalemu.

¹⁴Hiaa' tumai wo'o-imi hi rehe'i, hante kuasa ngkai imam pangkeni, bona mpohoko' hawe'ea tauna to mekakae hi Iko Pue'."

¹⁴In tu ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo ime tvoje.

¹⁵Na'uli' Pue' mpo'uli' -ki Ananias: "Bate hilou-ko! Apa' Saulus toei ria, tungkai' kupelihi jadi' topobago-ku. Hi'a mpai' to mpoparata hanga' -ku hi to Yahudi pai' hi tauna to bela-ra to Yahudi, duu' hi magau' wo'o.

¹⁵Gospod pa mu veli: Pojdi; zakaj posoda izvoljena mi je on, da ponese ime moje pred pogane in kralje in sinove Izraelove.

¹⁶Ku'uli' moto-ki mpai' kaparia to kana natodohaka sabana petuku' -na hi Aku'."

¹⁶Jaz namreč mu pokažem, koliko mora trpeti za moje ime.

¹⁷Jadi', hilou mpu'u-imi Ananias hi tomi to na'uli' Pue' we'i. Karata-na hi ria, najama-i Saulus, na'uli' -ki: "Ompi' -ku Saulus! Pue' Yesus to nuhilo hi lengko ohea katumai-nu toi-e, Hi'a-mi to mpohubui-a tumai mpokinomo-ko. Nahubui-a tumai bona pehilo nculii' -moko, pai' -ko nakuasai Inoha' Tomoroli'."

¹⁷In Ananija odide in pride v hišo, ter položivši nanj roke, reče: Savel, brat! Gospod me je poslal, Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, da izpregledaš in se napolniš svetega Duha.

¹⁸Nto'u toe, ria to hewa ruke uru molepa' ngkai mata Saulus, pai' pehilo mpu'u-imi. Pokore-nami Saulus, pai' -i raniu' jadi' topetuku' Pue' Yesus.

¹⁸In precej padejo z oči njegovih kakor luskine, in takoj izpregleda. In vstane ter se da krstiti.

¹⁹Oti toe, ngkoni' -imi pai' moroho nculii' -imi.

¹⁹In vzame jedi in se pokrepča. In bil je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku.

²⁰Bula-na hi Damsyik toe, hilou oa' -i hi tomi-tomi posampayaa to Yahudi hi Damsyik, pai' na'uli' -raka: "Yesus, Hi'a-mi Ana' Alata'ala."

²⁰In precej je po shodnicah oznanjeval Jezusa, da je on Sin Božji.

²¹Konce omea-ra to mpo'epe lolita-na, ra'uli': "Ha beiwa-mi-koiwo tohe'i-e? Apa' hi'a toe-mi wengi to mpopatehi tauna to mepue' hi Yesus hi Yerusalem. Pai' patuju-na tumai tetu-e, bona mpohoko' wo'o-ra to hi rehe'i pai' mpokeni-ra hi imam pangkeni hi Yerusalem bona rahuku'."

²¹In zavzemali so se vsi, ki so ga slišali, in so govorili: Ni li ta tisti, ki je zatiral v Jeruzalemu te, ki so klicali to ime? in sem je bil prišel zato, da jih zvezane popelje k višjim duhovnikom!

²²Aga kaboo-bohea baraka' -na Saulus metudui', napakanoto Kayesus-na Magau' Topetolo'. Jadi', to Yahudi hi Damsyik, uma-pi rakulei' mpobaro-i.

²²Savel pa je čimdalje prihajal močnejši in begal Jude, ki so bili v Damasku, trdno dokazujoč, da je ta Kristus.

²³Ba hangkuja kahae-na ngkai ree, mohawa' -ramo to Yahudi mpopatehi Saulus.

²³Ko je pa minilo dosti dni, se posvetujejo Judje, kako ga bodo umorili;

²⁴Pohawa' -ra toe, mpodongo hawe'ea wobo' wala ngata, lompe' hi eo-na lompe' hi bengi-na, bona ane liu-ipi mpai', rapatehi-imi. Ntaa' na'inca-di Saulus patuju-ra tohe'e-e.

²⁴ali Savel zve za njih zalezovanje. Stražijo pa tudi pri vratih noč in dan, da bi ga umorili;

²⁵Jadi', apa' hawe'ea wobo' radongo, Saulus kana mpali' akala-na bona ma'ala-i metibo' ngkai ngata. Toe pai' rala-na hamengi, ba hangkuja dua ana'guru-na Saulus mpokeni-i hilou hi wala tana' to mpotololiki ngata Damsyik, rapopohura-i hi rala karanci, pai' -i ra'ulu hi rala karanci toe ngkai lolo wala tana' hilou hi mali ngata, pai' kaliliu metibo' -imi.

²⁵toda učenci njegovi ga vzemo po noči in ga spuste čez zid po vrvi v košu.

²⁶Nculii' -imi Saulus hilou hi Yerusalem. Karata-na hi ria, doko' napobale-miraka topetuku' Yesus, aga rapoka'eka' -i, apa' ko'ia rapangalai' kametuku' -na mpu'u-mi hi Yesus.

²⁶Ko pa pride v Jeruzalem, se je poskušal pridružiti učencem; ali vsi so se ga bali, ker niso verjeli, da je učenec.

²⁷Aga Barnabas-hana, hilou-i mpobale-ki Saulus, pai' napo'ema' -imi hilou hi suro Pue' Yesus. Natutura-raka beiwa Saulus mpohilo Pue' Yesus hi lengko ohea kahilou-na hi Damsyik, pai' beiwa Pue' mpololitai-i. Nalolita wo'o-raka kabia' -na Saulus mpokarebai kareba Pue' Yesus hi Damsyik.

²⁷Barnaba pa ga vzame in pripelje k apostolom in jim razloži, kako je bil na poti videl Gospoda in da je v Damasku srčno govoril v imenu Jezusovem.

²⁸Ngkai ree, hampodooa-ramo Saulus hante topetuku' Yesus hi Yerusalem, pai' modao' -i hobo' ngata mpoparata kareba Pue' Yesus hante uma ria kakoroa' -na.

²⁸In bival je ž njimi, hodeč v Jeruzalemu ven in noter in srčno govoreč v imenu Gospodovem.

²⁹Biasa wo'o-i momewai' ngkalolita pai' momehono' hante to Yahudi to mobasa Yunani. Toe pai' to Yahudi toera doko' mpopatehi-i.

²⁹Govoril je pa tudi in se prepiral z grškimi Judi; a oni so ga nameravali umoriti.

³⁰Jadi', kara'inca-na ompi' -ompi' hampepangalaa' -na karia-ra to doko' mpopatehi-i, rabawa-imi hilou hi ngata Kaisarea. Ngkai Kaisarea toe, rapope'ongko' -imi hilou hi ngata Tarsus.

³⁰Ko pa zvedo to bratje, ga odpeljejo doli v Cezarejo in ga pošljejo v Tars.

³¹Jadi', nto'u toe uma-pi ria kakoroa' -ra hawe'ea topepangala' hi Pue' Yesus to hi tana' Yudea, Galilea pai' Samaria. Kawoo-woria' tauna to mepangala' hi Yesus pai' kamoroo-rohoa pepangala' -ra. Apa' mengkoru mpu'u-ra hi Pue' Ala, pai' Inoha' Tomoroli' moto to mporohoi nono-ra.

³¹Tako je zdaj cerkev po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir in je napredovala; in ker je hodila v strahu Gospodovem in v tolažbi svetega Duha, se je razmnoževala.

³²Petrus modao' mpencuai' topepangala' hi Pue' Yesus hiapa-apa. Rala-na ha'eo, rata-i hi ngata Lida.

³²Zgodi se pa, ko je Peter obiskoval vse, da pride tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi.

³³Hi ngata Lida toe, mpohirua' -ki hadua tomane, hanga' -na Eneas. Eneas toei walu mpae-imi pungku, uma-i tepemata ngkai poturua-na.

³³In tu najde nekega človeka, po imenu Eneja, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil mrtvouden.

³⁴Na'uli' Petrus mpo'uli' -ki: "Eneas, Yesus Kristus mpaka'uri' -ko! Mokore-moko, pai' lulu-mi ali' -nu." Hinto'u toe mpu'u, mokore-imi Eneas.

³⁴In Peter mu veli: Eneja, Jezus Kristus te ozdravlja; vstani in postelji si sam! In precej vstane.

³⁵Hawe'ea tauna hi ngata Lida pai' hi Saron mpohilo kamo'uri' -nami, pai' mepangala' -ramo hi Pue' Yesus.

³⁵In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in Saronu, in so se izpreobrnili h Gospodu.

³⁶Uma molaa ngkai Lida toe, ria wo'o ngata to rahanga' Yope. Hi Yope toe, ria hadua tobine to mepangala' hi Yesus, Tabita hanga' -na. Hi rala basa Yunani hanga' -na Dorkas (batua-na: ruha). Lompe' po'ingku-na, pai' wori' petulungia-na hi tauna to mpe'ahii'.

³⁶A v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabita (ki se imenuje, če raztolmačiš: Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ki jih je delila.

³⁷Nto'u Petrus hi Lida, peda' danca Dorkas toei, kaliliu mate. Ka'oti-na raniu', ratu'u-i hi kamar to hi lolo-na.

³⁷Zgodi se pa tiste dni, da zboli in umrje; in omivši jo, jo polože v gornjo izbo.

³⁸Topetuku' Yesus hi Yope mpo'epe karia-na Petrus hi Lida, apa' ngata Yope toe mohu' -wadi hi Lida. Toe pai' rahubui rodua tauna hilou hi Petrus, merapi' bona napesahui tumai hi Yope.

³⁸Ker je pa Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je Peter tam, pošljejo k njemu dva moža, proseč, naj ne odlaša priti k njim.

³⁹Metuku' mpu'u-imi Petrus hilou dohe-ra. Karata-ra hi Yope, kaliliu rapo'ema' -i hilou hi powataa tomate. Hawe'ea tobine tobalu mpotipuhi Petrus. Geo' -ra pai' rapopohiloi-i baju pai' pohea to nadau-raka Dorkas bula-na tuwu' -pidi.

³⁹Peter pa vstane in gre ž njima. In ko pride, ga peljejo v gornjo izbo; in vse vdove ga obstopijo, jokajoč in kažoč suknje in oblačila, ki jim jih je delala Srna, dokler je bila ž njimi.

⁴⁰Ngkai ree, Petrus mpohubui-ra omea mpalahii kamar toe, pai' powilingkudu-nami mosampaya. Ka'oti-na mosampaya, pai' -i mponyanyohi tomate, na'uli' -ki: "Tabita, memata-moko!" Hangaa mobini' mpu'u-mi mata-na mponaa Petrus, pai' kaliliu mohura-imi.

⁴⁰Peter pa izžene vse ven ter poklekne in moli; nato se obrne k truplu in reče: Tabita, vstani! In ona odpre oči, in ko ugleda Petra, sede.

⁴¹Petrus mpokakamu pale-na pai' mpo'ore' -i duu' -na mokore. Oti toe, nakio' nculii' -ramo topetuku' Yesus pai' tobalu to nahubui malai-e we'i, pai' na'uli' -raka: "Ohe'i-imi bale-ni, tuwu' nculii' -imi."

⁴¹In podavši ji roko, jo vzdigne; in pokliče svete in vdove ter jim jo pokaže živo.

⁴²Kajadia' toe rajarita hobo' hi ngata Yope, alaa-na wori' tauna mepangala' hi Pue' Yesus.

⁴²In to se razglasi po vsej Jopi, in veliko jih je sprejelo vero v Gospoda.Zgodi se pa, da je dosti dni prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarju.

⁴³Oti toe, Petrus tida hi Yope ba hangkuja mengi-pidi kahae-na, mo'oha' hi tomi hadua topobago rewa kuliba to rahanga' Simon.

⁴³Zgodi se pa, da je dosti dni prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarju.