¹Lomo' -na, kako'ia-na dunia' rapajadi', mpolia' ria-imi-hana Lolita. Lolita toei, dohe Alata'ala-i, pai' Lolita toei, Hi'a moto-mi Alata'ala.

¹V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda.

²Ngkai lomo' -na-imi dohe Alata'ala-e.

²Ta je bila v začetku pri Bogu.

³Hi'a-mi to napopale Alata'ala mpopajadi' hawe'ea to rapajadi'. Uma ria hanyalaa to jadi' ane uma Hi'a.

³Vse je po njej postalo, in brez nje ni nič postalo, kar je postalo.

⁴Hi'a-mi pehupaa' katuwua', pai' Hi'a-mi baja to mpobajahi nono manusia'.

⁴V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudem.

⁵Baja toe mehini ncuu hi rala kabengia-na, pai' kabengia uma mpakulei' mpopatehi-i.

⁵In luč sveti v temi, in tema se je ni polastila.

⁶Rata hadua tauna to nasuro Alata'ala, hanga' -na Yohanes Topeniu'.

⁶Nastopil je človek, poslan od Boga, ki mu je bilo ime Janez.

⁷Karata-na Yohanes toe, hi'a-mi jadi' sabi' to mpopalele baja toe hi hawe'ea tauna, bona hawe'ea-ra mpo'epe posabi' -na pai' mepangala' hi baja toei.

⁷Ta je prišel na pričevanje, da priča za Luč, da bi vsi verovali po njem.

⁸Yohanes, bela-hawo hi'a baja toe-e. Pai' -i tumai, mpopalele baja toe hi hawe'ea tauna.

⁸On ni bil Luč, ali prišel je, da priča za Luč.

⁹Lolita toei, Hi'a-mi poko baja to mpobajahi nono hawe'ea tauna, rata-i hi rala dunia'.

⁹Prava Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je že prihajala na svet.

¹⁰Hi'a-mi to napopale Alata'ala mpopajadi' dunia' toi. Tapi' karata-na hi dunia', tauna hi dunia' uma mpo'incai-i.

¹⁰Na svetu je bil, in svet je postal po njem, a svet ga ni spoznal.

¹¹Rata-i hi ngata-na moto, tapi' hingka ngata-na uma dota mpotarima-i.

¹¹V svojo last je prišel, in svojci ga niso sprejeli.

¹²Tapi' hema-hema to mpotarima-i pai' mepangala' hi Hi'a, nawai' -ra huraa jadi' ana' Alata'ala.

¹²A katerikoli so ga sprejeli, jim je dal oblast, da postanejo otroci Božji, njim, ki verujejo v ime njegovo,

¹³Uma-ra mewali ana' Alata'ala sabana totu'a-ra, bela wo'o ngkai kuasa manusia', ba ngkai poncamoko. Alata'ala moto to mpopajadi' -ra ana' -na.

¹³ki se niso rodili iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, marveč iz Boga.

¹⁴Lolita toei, mewali manusia' -imi, pai' -i mo'oha' hi laintongo' -ta. Kai', kihilo-mi-kaina kabaraka' -na. Kabaraka' -na toe narata ngkai Tuama-na, apa' Hi'a-mi Ana' -na to Hadudua. Ngkai Hi'a toe-mi pai' alaa-na ta'inca Alata'ala pai' kabula rala-na hi kita'.

¹⁴In Beseda je postala meso in je prebivala med nami (in videli smo slavo njeno, slavo kakor Edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice.

¹⁵Yohanes Topeniu' mpopo'incai ntodea kahema-na Lolita toei. Mekio' -i napesukui na'uli': "Hi'a toi-mile to ku'uli' -e wengi! Ku'uli': ria mpai' to tumai ngkabokoa' ngkai aku', aga meliu kabaraka' -na ngkai aku'. Apa' kako'ia-ku putu, mpolia' ria-imi-hana."

¹⁵Janez pričuje zanj in kliče, govoreč: Ta je bil, ki sem rekel o njem: Ta, ki prihaja za menoj, je bil tu pred menoj; kajti bil je prej nego jaz.

¹⁶Uma ria ka'otia ahi' -na, pai' ngkai ahi' -na toe nagane' -tamo omea, uma ria kaputua-na rasi' to tarata ngkai Hi'a.

¹⁶In od polnosti njegove smo mi vsi prejeli, in to milost za milost.

¹⁷Ngkai nabi Musa tatarima Atura Pue' Ala. Tapi' ngkai Yesus Kristus toe-mi pai' ta'inca mpu'u-i Alata'ala, pai' kabula rala-na hi kita'.

¹⁷Kajti postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica je postala po Jezusu Kristusu.

¹⁸Uma ria haduaa to mpohilo Alata'ala. Tapi' Ana' -na to Hadudua toei, to tida oa' hi ncori-na, Hi'a-mi to mpakanoto Alata'ala hi kita'.

¹⁸Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki je v naročju Očetovem, on ga je oznanil.

¹⁹Hewa toi posabi' -na Yohanes Topeniu' mpo'uli' kahema-nai Yesus. Topoparenta to Yahudi hi Yerusalem mposuro ba hangkuja dua imam pai' to Lewi hilou hi Yohanes. Karata-ra hi Yohanes, mepekune' -ra: "Pai' -kai tumai toi-e, tumai mpekune' -ko ba hema-ko. Ba iko mpu'u-mi Magau' Topetolo' -e?"

¹⁹In to je pričevanje Janezovo, ko so poslali Judje iz Jeruzalema duhovnike in levite, naj ga vprašajo: Kdo si ti?

²⁰Yohanes mpotompoi' -ra hante kalonto' -lonto' -na, na'uli' -raka: "Bela-kuwo aku' Magau' Topetolo'."

²⁰In je priznal in ni utajil; in prizna: Jaz nisem Kristus.

²¹Mepekune' tena-ra: "Ane wae, hema-ko? Ba nabi Elia-dako?" Na'uli' Yohanes: "Bela wo'o." Mepekune' tena-ra: "Ba iko lau-midi nabi bohe to rajanci owi, to ra'uli' tumai mpai' hi rala dunia' -e?" Na'uli' Yohanes: "Bela wo'o."

²¹In vprašajo ga: Kaj si torej? Elija si ti? In reče: Nisem. Prorok si ti? In odgovori: Ne.

²²Ngkai ree, ra'uli' tena: "Ane wae, uli' -kakai ba hema mpu'u-ko, bona ria woli' -na kiparata-raka to mposuro-kai. Beiwa petompoi' -nu kahema-na mpu'u-ko."

²²Reko mu torej: Kdo si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?

²³Yohanes mpotompoi' -ra hante lolita nabi Yesaya owi, na'uli': "Aku' toi-le, Tauna to mekio' hi papada to wao': 'Neo' rata-imi Pue'. Porodo ami' -miki ohea-na!'"

²³Reče: Jaz sem „glas vpijočega v puščavi: Poravnajte pot Gospodov“, kakor je povedal Izaija prorok.

²⁵Ra'uli' wo'o-mi suro to Parisi toera: "Ane bela-ko Magau' Topetolo', bela-ko nabi Elia, bela wo'o-ko nabi to rajanci, napa-di pai' mponiu' -ko tauna-e?"

²⁴Poslanci pa so bili izmed farizejev.

²⁷Na'uli' Yohanes: "Aku' -le mponiu' tauna hante ue-wadi. Tapi' rata mpai' hadua tauna ngkabokoa' ngkai aku'. Ria moto-imile hi laintongo' -ni tempo toi-e, tapi' uma-i ni'incai. Bangku' jadi' pahawaa' -na mpobongka koloro sapatu' -na, uma-a-kuwo natao."

²⁵In ga vprašajo in mu reko: Zakaj torej krščuješ, če nisi Kristus, ne Elija, ne prorok?

²⁸Hawe'ea toe jadi' hi ngata Betania, hi peniua' -na Yohanes hi dipo ue Yordan.

²⁶Odgovori jim Janez, rekoč: Jaz krščujem z vodo; sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate,

²⁹Kampeneo-na, Yohanes mpohilo Yesus rata mpotoa' -i. Na'uli' -mi hi ntodea: "Hilo! Etu-imi tumai Ana' Bima to naporodo Alata'ala. Hi'a-mi to jadi' tolo' woto to mpolali jeko' manusia'.

²⁷on, ki gre za menoj, ki mu jaz nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem.

³⁰Hi'a-mi to ku'uli' -e wengi. Ku'uli' rata-i ngkabokoa' ngkai aku', aga meliu kabaraka' -na ngkai aku'. Apa' kako'ia-ku putu, mpolia' ria-imi-hana.

²⁸To se je zgodilo v Betaniji onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.

³¹Lomo' -na wengi, ko'ia wo'o-kuwo ku'incai Kahi'a-nami Magau' Topetolo'. Hiaa' katumai-ku toi-e, bona mponiu' -ra to Israel hante ue pai' mpotudo' -raka kahema-na Magau' Topetolo' toe-e."

²⁹Drugi dan ugleda Janez Jezusa, da gre k njemu, ter reče: Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!

³⁴Ria wo'o-mi posabi' -na Yohanes toi. Na'uli': "Lomo' -na uma ku'incai Kayesus-na Magau' Topetolo'. Tapi' Alata'ala mpohubui-a mponiu' tauna hante ue, pai' na'uli' -ka hewa toi: 'Ane nampa' nuhilo mpai' Inoha' Tomoroli' mana'u pai' rodo hi hadua tauna, Hi'a-mi mpai' to mponiu' tauna hante Inoha' Tomoroli'.' Jadi', kuhilo mpu'u-mi Inoha' Tomoroli' mana'u ngkai suruga molence danci mangkebodo, mehompo pai' mengkarodo hi Yesus. Toe pai' toi-ka lolita-ku: Yesus, Hi'a-mi Ana' Alata'ala."

³⁰Ta je, ki sem rekel o njem: Za menoj prihaja mož, ki je bil tu pred menoj; kajti bil je prej nego jaz.

³⁵Kampeneo-na, ria wo'o-i Yohanes hi ree hante ana'guru-na rodua.

³¹In jaz ga nisem poznal; ali da se razodene Izraelu, zato sem prišel krščevat z vodo.

³⁶Kanahilo-na Yesus liu, na'uli': "Hilo, etu-imi tumai Ana' Bima Alata'ala!"

³²In pričuje Janez, rekoč: Videl sem Duha, da prihaja ko golob z neba, in je ostal na njem.

³⁷Kara'epe-na ana'guru-na lolita toe, kahilou-rami mpotuku' Yesus.

³³In jaz ga nisem poznal; ali ta, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: Na kogar boš videl, da pride Duh in ostane na njem, ta je, ki krščuje s svetim Duhom.

³⁸Yesus mewili', nahilo-ra mpotuku' -i. Napekune' -ra: "Napa to nipali' -e?" Ra'uli' -ki: "Hiapa po'ohaa' -nu Guru?"

³⁴In jaz sem ga videl in izpričal, da je ta Sin Božji.

³⁹Na'uli' Yesus: "Mai-mokoi, nihilo moto mpai'." Hilou mpu'u-ramo mpotuku' -i rata hi po'ohaa' -na. Pai' hi ree-ramo dohe-na ngkai jaa opo' duu' mobengi.

³⁵Drugi dan je stal zopet Janez in dva izmed učencev njegovih;

⁴⁰Ana'guru-na Yohanes toera mpotuku' Yesus, apa' mpo'epe-ra lolita-na Yohanes Topeniu' we'i. Hadua ngkai to rodua toera, hanga' -na Andreas, ompi' -na Simon Petrus.

³⁶in pogleda Jezusa, ki gre mimo, in reče: Glej, Jagnje Božje!

⁴¹Kaliliu hilou-imi Andreas mpopali' Simon, na'uli' -ki: "Kirua' -imi-kaina Mesias!" (batua-na: Magau' Topetolo').

³⁷In slišala sta ga oba učenca, ko je govoril, ter odideta za Jezusom.

⁴²Pai' napo'ema' -imi hilou hi Yesus. Yesus mponaa Simon, pai' na'uli' -ki: "Iko Simon ana' -na Yohanes. Aga ntepu'u tempo toi, rahanga' Kefas-moko." (Hanga' "Kefas" hi rala basa-ra to Yahudi, hibalia hante hanga' "Petrus" hi rala basa Yunani. Batua-na: watu.)

³⁸Jezus se pa obrne in ko ju ugleda, da gresta za njim, jima reče: Kaj iščeta? Ona pa mu rečeta: Rabi (kar se pravi, če raztolmačiš: Učenik), kje stanuješ?

⁴³Kampeneo-na, Yesus mopatuju hilou hi tana' Galilea. Kako'ia-na me'ongko', hilou-imi mpohirua' -ki Filipus pai' na'uli' -ki: "Tuku' -ama!"

³⁹Veli jima: Pridita in poglejta! Gresta torej in vidita, kje stanuje, in ostaneta pri njem tisti dan. Bilo je okoli desete ure.

⁴⁴Filipus toei, ngkai ngata Betsaida, ngata-ra hira' Andreas pai' Petrus.

⁴⁰Eden teh dveh, ki sta to slišala od Janeza in sta šla za njim, je bil Andrej, brat Simona Petra.

⁴⁵Ngkai ree, hilou wo'o-imi-hawo Filipus mpohirua' -ki doo-na to rahanga' Natanael, na'uli' -ki: "Kirua' -imi-kaina Magau' Topetolo' -e, hewa to te'uki' hi rala Buku Atura Musa pai' sura nabi owi! Hanga' -na Yesus ngkai Nazaret, ana' -na Yusuf."

⁴¹Ta najde najprej brata svojega Simona in mu reče: Našli smo Mesija (kar se tolmači: Kristus [T. j. Maziljenec.]).

⁴⁶Hampetompoi' Natanael: "Ha ria wo'o-hawo to lompe' to mehuwu ngkai Nazaret-e?" Na'uli' Filipus: "Mai-moko, nuhilo moto-i mpai'!" Hilou-ramo hi Yesus.

⁴²Njega pripelje k Jezusu. Jezus pogleda nanj in reče: Ti si Simon, sin Jonov; ti se boš imenoval Kefa (kar se tolmači: Peter [Kefa.) je po aramejsko, Peter po grško: Skalnik.]).

⁴⁷Yesus mpohilo Natanael tumai mpohirua' -ki, na'uli': "Etu-i tumai hadua to Yahudi to mpo'uhi mpu'u kehi-na Israel ntu'a-na owi, bela-i topebagiu!"

⁴³Drugi dan je hotel Jezus oditi v Galilejo; in najde Filipa in mu reče: Pojdi za menoj!

⁴⁸Na'uli' Natanael: "Ngkaiapa kanu'incaa-ku Guru?" Na'uli' Yesus: "Kako'ia-na nakio' -ko Filipus, kuhilo-mokole, hi tawu kaju ara toe-e ria."

⁴⁴Filip pa je bil iz Betsaide, mesta Andrejevega in Petrovega.

⁴⁹Na'uli' Natanael: "Ana' Alata'ala mpu'u-ko-tawo', Guru! Iko mpu'u-mi Magau' to Israel!"

⁴⁵Filip najde Natanaela in mu reče: Našli smo ga, ki je pisal o njem Mojzes v zakonu in proroki, Jezusa iz Nazareta, sina Jožefovega.

⁵⁰Na'uli' Yesus: "Nupangala' apa' ku'uli' kakuhilo-nu hi tawu kaju ara-e? Nuhilo tena-pi mpai' to meliu kabohe-na ngkai tetu."

⁴⁶Pa mu Natanael reče: More li iz Nazareta priti kaj dobrega? Veli mu Filip: Pridi in poglej!

⁵¹Oti toe, na'uli' wo'o-mi Yesus: "Makono mpu'u lolita-ku toi: nihilo mpai' langi' tebea pai' mala'eka Alata'ala ngkahe' pai' mana'u tumai hi Aku', Ana' Manusia'."

⁴⁷Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče o njem: Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!

⁴⁸Reče mu Natanael: Odkod me poznaš? Jezus odgovori in mu reče: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo, sem te videl.

⁴⁹Natanael mu odgovori: Rabi, ti si Sin Božji, ti si kralj Izraelov.

⁵⁰Jezus odgovori in mu veli: Ker sem ti dejal, da sem te videl pod smokvo, veruješ? Večje reči boš videl nego to.In mu reče: Resnično, resnično vam pravim: Videli boste nebesa odprta in angele Božje stopati gori in doli do Sina človekovega.

⁵¹In mu reče: Resnično, resnično vam pravim: Videli boste nebesa odprta in angele Božje stopati gori in doli do Sina človekovega.