¹Ria hadua tauna to rahanga' Nikodemus. Nikodemus toei, to Parisi pai' pangkeni agama Yahudi.

¹Bil pa je človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov.

²Rala-na hamengi, rata-i mpohirua' -ki Yesus, na'uli' -ki: "Guru, to ki'inca, Iko hadua guru to nasuro Alata'ala, apa' uma ria tauna to bisa mpobabehi tanda mekoncehi hewa to nubabehi, ane uma-i nadohei Alata'ala."

²Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni ž njim.

³Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Makono mpu'u lolita-ku toi: Ane tauna uma putu nculii', uma-i mpai' jadi' ntodea Alata'ala hi rala Kamagaua' -na."

³Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.

⁴Na'uli' Nikodemus: "Ha beiwa-hawo tauna to motu'a-mi putu nculii' -e? Ha bisa-i mempuna' hi rala puanaka tina-na, pai' -i putu karongkani-nae?"

⁴Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi?

⁵Na'uli' Yesus: "Makono mpu'u lolita-ku toi: Ane tauna uma putu hante ue pai' hante baraka' Inoha' Alata'ala, uma-i jadi' ntodea Alata'ala hi rala Kamagaua' -na.

⁵Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje.

⁶Manusia' tuwu' hi rala dunia' toi, apa' putu ngkai totu'a-na. Tapi' katuwua' kao' -na to bo'u narata ngkai Inoha' Tomoroli'.

⁶Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh.

⁷Jadi', neo' nupokakonce lolita-ku tohe'i to mpo'uli': koi' omea kana putu nculii'.

⁷Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi.

⁸Rapa' -na ngolu', mewui hiapa kalaua-na. Wule' sere-na ta'epe, uma ta'incai kangkaiapa-na ba hilou hiapa-i. Wae wo'o hante tauna to putu ngkai baraka' Inoha' Alata'ala."

⁸Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.

⁹Na'uli' Nikodemus: "Beiwa wo'o-hawo kawali-na tetu-e?"

⁹Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi?

¹⁰Na'uli' Yesus: "Iko-le hadua guru to Israel to rabila', hiaa' uma-di-kona nu'incai batua-na lolita-ku toi-e!

¹⁰Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš?

¹¹Makono mpu'u lolita-ku toi: Kai' mpo'uli' napa to ki'inca, kilolita napa to kihilo. Hiaa' uma-di nipangalai' lolita-kai.

¹¹Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate.

¹²Ane kututura-kokoi napa to jadi' hi dunia', uma nipangala'. Peliu-liu-nami mpai' ane kututura-kokoi napa to jadi' hi suruga.

¹²Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške?

¹³Uma ria haduaa tauna hi dunia' to manake' hilou hi suruga. Muntu' Aku' -wadi to mpo'inca napa to jadi' hi suruga, apa' Aku' Ana' Manusia' to mo'oha' hi suruga ngkai owi pai' to mana'u tumai ngkai suruga.

¹³In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

¹⁴"Owi hi papada to wao', nabi Musa mpobabehi lence ule ngkai ngkala, pai' natu'u hi doe hampole kaju pai' natunya' napopokore. Hema-hema to natilo' ule, ane rangoa' lence ule ngkala toe, tuwu' moto-ra. Jadi', hewa ule ngkala toe rapokalangko owi, wae wo'o mpai' Aku' Ana' Manusia' kana rapokalangko,

¹⁴In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov,

¹⁵bona hema-hema to mepangala' hi Aku' mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na."

¹⁵da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

¹⁶Hewa toi-mi Alata'ala mpoka'ahi' hawe'ea tauna hi dunia', alaa-na napewai' Ana' -na to Hadudua, bona hema-hema to mepangala' hi Ana' -na toe, uma-ra mporata huku', tapi' mporata-ra katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na.

¹⁶Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

¹⁷Bela patuju-na Alata'ala mposuro Ana' -na tumai hi dunia' bona mpohuku' manusia'. Patuju-na mposuro Ana' -na tumai-le, bona mpohore manusia' ngkai huku' jeko' -ra.

¹⁷Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem.

¹⁸Tauna to mepangala' hi Ana' Alata'ala, uma-ra rahuku'. Aga tauna to uma mepangala', monoa' -mi kanahuku' -ra Alata'ala, apa' uma-ra dota mepangala' hi Ana' Alata'ala to Hadudua toei.

¹⁸Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Sina Božjega.

¹⁹Rata-imi hi dunia' mpokeni baja hi hawe'ea tauna. Tapi' manusia' mpokono-pi bengi ngkai baja, apa' dada'a kehi-ra. Toe pai' Alata'ala mpohuku' -ra.

¹⁹Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna.

²⁰Hawe'ea tauna to mpobabehi kehi to dada'a, mpokahuku' baja. Uma-ra dota rata hi kabajaa-na, bona neo' mpai' kahiloa kehi-ra to dada'a.

²⁰Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova;

²¹Tauna to monoa' kehi-ra rata hi kabajaa-na, bona kahiloa po'ingku-ra pai' bona monoto-mi kampotuku' -ra konoa Alata'ala.

²¹kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.

²²Oti toe, Yesus pai' ana'guru-na hilou hi tana' Yudea. Bula-ra hi ree, meniu' -ra mponiu' tauna to doko' jadi' topetuku' -na.

²²Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva ž njimi in krščuje.

²⁴Nto'u toe, Yohanes Topeniu' ko'ia-i ratarungku'. Meniu' -i hi ngata Ainon, uma molaa ngkai ngata Salim, apa' hi ree wori' ue. Butu eo-na tauna hilou mpopeniu' hi Yohanes.

²³Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti.

²⁵Rala-na ha'eo, ba hangkuja dua ana'guru Yohanes momehono' hante to Yahudi mpomehonoi' ada peniu' rala agama.

²⁴Janez namreč še ni bil vržen v ječo.

²⁶Hilou-ramo hi Yohanes ra'uli' -ki: "Guru, nukiwoi-pidi wengi tauna to dohe-ta hi dipo ue Yordan, to nutudo' -kakaie? Oe-imi ria, meniu' wo'o-i-hawo, pai' kawoo-woria' tauna lou hi Hi'a!"

²⁵Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju.

²⁷Na'uli' Yohanes: "Kita' manusia' uma mporata napa-napa ane uma pewai' -na Alata'ala.

²⁶In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu.

²⁸Ni'epe moto-mi wengi lolita-ku. Ku'uli': aku' bela Magau' Topetolo'. Pai' -a tumai-kuwo-le, tumai meri'ulu ngkai Hi'a mporodo-ki ohea-na.

²⁷Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes.

²⁹"Ane rapa' -na hi susa' poncamokoa, topemua' -di-hana to jadi' poko-na, apa' hi'a-mi pue' tobine to rapemuai'. Ane bale-na topemua' -hawo-le, mokore-i mpopanene' -wadi-ki-hawo pai' mpe'epei hawa' -na. Pai' goe' -i mpo'epe libu' topemua'. Wae-mi-kuwo aku' -e, aku' hewa bale-na topemua'. Goe' -a, pai' gana kagoea' -ku, apa' kawoo-woria' tauna mpotuku' -i Yesus.

²⁸Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim.

³⁰Hi'a-mi to kana tepaiwongko tuwu' -na, pai' aku' kana tepai'ara' tuwu' -ku."

²⁹Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno.

³¹Yesus, Hi'a-mi to tumai ngkai suruga, pai' meliu tuwu' -na ngkai hawe'ea. Tauna to ngkai dunia', bate manusia' biasa, pai' lolita-na mpololita napa-napa to jadi' hi dunia'. Aga Yesus, ngkai suruga-i-hana, pai' meliu tuwu' -na ngkai hawe'ea.

³⁰On mora rasti, jaz pa se manjšati.

³²Lolita-na mpololita napa to nahilo pai' to na'epe, tapi' uma ria to mpangala' lolita-na.

³¹Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi,

³³Aga hema to mpangala' lolita-na mpo'uli': "Bate makono-hanale lolita Alata'ala-e."

³²in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema.

³⁴Apa' Hi'a-mi to nasuro Alata'ala mpohowa' lolita-na, pai' Alata'ala mpowai' -i Inoha' Tomoroli' hante uma ria huka' -na.

³³Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen.

³⁵Alata'ala to Tuama mpoka'ahi' Ana' -na, pai' nawai' -imi hawe'ea kuasa-na.

³⁴Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero.

³⁶Tauna to mepangala' hi Ana' -na toei, mporata-ramo katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na. Tauna to uma mengkoru hi Ana' -na toei, uma-ra mporata katuwua'. Mporata roe Alata'ala lau-rada duu' kahae-hae-na.

³⁵Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko.Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.

³⁶Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.