¹Hangkani nto'u Eo Sabat, Yesus hilou ngkoni' hi tomi hadua pangkeni to Parisi. Bula-na hi ree, ralelemata-i mpopali' sala' -na.

¹In zgodi se, ko pride v hišo enega izmed prvakov farizejskih v soboto jest kruh, da so oni nanj pazili.

²Muu-mule' rata hadua tauna to mohaki' ngkumowu, mowoto witi' pai' pale-na.

²In glej, vodeničen človek je bil pred njim.

³Yesus mpekune' -ra guru agama pai' to Parisi, na'uli': "Ntuku' atura agama-ta, ma'ala-ta mpaka'uri' topeda' hi Eo Sabat, ba uma-di?"

³In Jezus izpregovori in reče učenikom postave in farizejem: Se li sme v soboto zdraviti ali ne?

⁴Guru agama pai' to Parisi toera, oja' -ra mpotompoi' -i. Ngkai ree, Yesus mpojama topeda' toei, napaka'uri' pai' nahubui-i hilou.

⁴Oni pa umolknejo. In ga prime in ozdravi in odpusti.

⁵Oti toe na'uli' -raka: "Ane rapa' -na ria ana' -ta ba japi-ta monawu' hi rala buwu hi Eo Sabat, ha uma sahu ta'ore' -i tumai, nau' hi eo pepuea' -e?"

⁵In jim reče: Kdo izmed vas, če mu pade osel ali vol v vodnjak, ga ne izvleče precej v sobotni dan?

⁶Aga uma hema to daho' mpohono' -i.

⁶In niso mu mogli odgovoriti na to.

⁷Hi tomi to Parisi toe, Yesus mpohilo ria torata to doko' mohura hi pohuraa karabilaa'. Toe pai' natudui' -ra hante lolita rapa' toi.

⁷Povedal je pa povabljencem priliko, opazivši, kako si izbirajo prve prostore, govoreč jim:

⁸Na'uli': "Ane rakio' -ko hilou hi posusaa' poncamokoa, neo' mohura hi pohuraa karabilaa'. Meka' ba ria-di mpai' to rakio' to meliu karabila' -na ngkai iko.

⁸Kadar te kdo povabi na svatovščino, ne sedi na prvi prostor, da ne bi bil kdo imenitnejši nego ti povabljen od njega

⁹Tumai mpai' pue' tomi mpo'uli' -koko hewa toi: `Wai' -ki hi'a-hana pohuraa tetu!' Me'ea' -ko mpai' hilou mohura hi kadingkia' -na.

⁹in ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Daj temu prostor! in tedaj boš s sramoto sedel na zadnji prostor.

¹⁰Jadi', ane rakio' -ko hilou hi posusaa', agina mohura-ko hi kadingkia' -na, bona pue' tomi mpai' mpo'uli' -koko: `Bale, mai-ta mohura hi pohuraa to lompe' toe mai.' Ane hewa toe, rabila' lau-moko hi mata ntodea.

¹⁰Ampak, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnji prostor, da ti, ko pride, ki te je povabil, poreče: Prijatelj, pomakni se više! tedaj ti bo čast pred vsemi, ki sedé s teboj.

¹¹Hawe'ea to mpomolangko nono-ra, Pue' Ala mpodingkihi-ra, pai' hawe'ea to mpakadingki' nono-ra, Pue' Ala mpomolangko-ra."

¹¹Zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan; a kdor se ponižuje, bo povišan.

¹²Oti toe, mololita wo'o-imi Yesus mpololitai pue' tomi. Na'uli': "Ane takio' tauna ngkaralai posusa' -ta, ba ngkoni' mpo'eo ba ngkabengia, neo' mpokio' bale-ta, ompi' -ta, ba topo'ua' rala ngata. Apa' bate rakio' wo'o-ta mpai', alaa-na tehiwili-mi kehi-ta.

¹²Pravil je pa tudi temu, ki ga je bil povabil: Kadar napraviš obed ali večerjo, ne vabi prijateljev svojih, ne bratov svojih, ne sorodnikov svojih, ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo.

¹³Jadi' ane tababehi posusa', kio' tauna tokabu, tokeru, topungku pai' towero.

¹³Ampak, kadar napraviš gostijo, povabi siromake, kruljave, hrome, slepce,

¹⁴Ane wae pobabehi-ta, Pue' Ala mpogane' -ta mpai', apa' tauna to hewa toe uma mpokulei' mpohiwili kehi-ta. Kehi-ta tetu nahiwili moto mpai' Pue' Ala hi Eo Kiama, nto'u kanapotuwu' -ra nculii' tauna to monoa' hi poncilo-na."

¹⁴in blagor ti bo, ker ti nimajo s čim povrniti; povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnih.

¹⁵Bula-ra ngkoni' toe, hadua torata mpo'epe lolita-na Yesus, pai' na'uli' -ki: "Marasi' tauna to mpokaralai posusa' hi rala Kamagaua' -na Alata'ala."

¹⁵Ko je to slišal nekdo izmed teh, ki so sedeli ž njim za mizo, mu reče: Blagor mu, kdor bo jedel kruh v kraljestvu Božjem.

¹⁶Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki tauna toei: "Hangkani ria hadua tauna to mpobabehi susa' bohe, pai' mpokio' wori' tauna.

¹⁶On pa mu reče: Neki človek je napravil veliko večerjo in mnogo jih je povabil.

¹⁷Sadia-mi omea, nahubui pahawaa' -na hilou mpo'uli' -raka to rakio': `Mai-tamo hilou hi posusaa', apa' sadia-mi omea.'

¹⁷In pošlje hlapca svojega ob uri večerje, naj reče povabljencem: Pridite, ker je že vse pripravljeno!

¹⁸Aga tauna to rakio' toera, motance omea-ra. To lomo' -na mpo'uli': `Lako' me'oli tana' -a, pai' kana hilou ulu kupehiloi. Merapi' ampu-a, uma-a tilou.'

¹⁸In začno se vsi hkratu izgovarjati. Prvi mu reče: Njivo sem kupil in silno mi je treba, da grem in jo ogledam; prosim te, izgovori me!

¹⁹To hadua-na mpo'uli': `Lako' mpo'oli japi-a lima moko, hilou kuperao mpake' -ra mopajeko'. Merapi' ampu-a, uma-a tilou!'

¹⁹A drugi reče: Pet jarmov volov sem kupil in grem jih poskušat; prosim, izgovori me!

²⁰To ntani' -na wo'o mpo'uli': `Aku' lako' oti ncamoko-a. Uma-a bisa tilou.'

²⁰Zopet drugi pa: Oženil sem se, in zato ne morem priti.

²¹"Pahawaa' toei nculii' hilou hi pue' susa' mpowoli' lolita-ra toe. Uma-pi mowo kamoroe-na pue' susa', na'uli' -ki pahawaa' -na: `Pesahui hilou hi karajaa pai' hi porompengaa ohea hi rala ngata. Bawai-ramo tumai tokabu, tokeru, towero, pai' topungku.' Hilou mpu'u-imi-hawo pahawaa' toei mpotuku' hawa' pue' susa'.

²¹In hlapec pride in sporoči to gospodu svojemu. Tedaj se hišni gospodar razjezi in reče hlapcu svojemu: Idi hitro ven na ceste in ulice mestne in pripelji sem siromake in kruljave in hrome in slepce.

²²"Karata-na nculii', na'uli' mpo'uli' -ki pue' susa': `Tuama, hawa' -nu kupopomako' -mi, aga ko'ia ihia' tomi-nu, ria-pidi pohuraa.'

²²In hlapec reče: Gospod, zgodilo se je, kakor si ukazal, in še je prostora.

²³"Na'uli' pue' susa': `Hilou tena-ko hi ohea bohe pai' ohea to kedi' hi mali ngata, pewuku-ra tauna tumai, bona tomi-ku ihia' hobo'.

²³Pa veli gospodar hlapcu: Pojdi ven na pota in za ograje in sili jih, naj pridejo, da se napolni hiša moja.

²⁴Mpu'u ku'uli', ngkai hawe'ea tauna to kukio' toera lou, uma haduaa-ra to mpokoni' ba apa-apa hi posusa' -ku.'"

²⁴Kajti pravim vam, da noben onih mož, ki so bili povabljeni, ne okusi večerje moje.

²⁵Wori' tauna mpotuku' Yesus rala pomakoa' -na. Yesus mewili' hi tauna toera pai' na'uli' -raka:

²⁵Šlo je pa ž njim veliko ljudstva; in obrnivši se, jim reče:

²⁶"Tauna to doko' mpotuku' -a, aga uma meliu pe'ahi' -na hi Aku' ngkai pe'ahi' -na hi tina-na, tuama-na, tobine-na, ana' -na, ompi' -na, ba paiana woto-na moto-mi, uma-i ma'ala jadi' topetuku' -ku.

²⁶Če prihaja kdo k meni, pa ne sovraži očeta svojega in matere, žene in otrok, bratov in sester, da, tudi lastnega življenja svojega, ne more biti moj učenec.

²⁷Tauna to jadi' topetuku' -ku kana mpopaha'a kaju parika' -na-- batua-na kana sadia-i mporata kaparia ba paiana rapatehi sabana petuku' -na hi Aku'. Jadi', tauna to uma dota mpopaha'a kaju parika' -na pai' mpotuku' -a, uma-i ma'ala jadi' topetuku' -ku.

²⁷Kdor ne nosi križa svojega in ne gre za menoj, ne more biti moj učenec.

²⁸"Ane ria to doko' mpowangu tomi bohe, napohura-ki ulu mporeke ongkoso' pompowangu-na, ba hono' mpai' doi-na ba uma-di.

²⁸Kdo namreč izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov, če ima pač toliko, da ga dodela?

²⁹Apa' ane mpolia' natu'u-mi parawatu-na pai' uma hudu nawangu apa' naka'otii doi-na, hawe'ea tauna to mpohilo mpotawai-i,

²⁹da se mu, ko bi postavil temelj, pa ne bi mogel dozidati, ne začno vsi, ki to vidijo, posmehovati,

³⁰ra'uli': `Ii, ni'anu-di doko' mpowangu tomi bohe, ntaa' uma-di hono' doi-nae!'

³⁰govoreč: Ta človek je jel zidati, pa ni mogel dokončati.

³¹"Wae wo'o, ane hadua magau' to ria tantara-na hampulu' ncobu manga'e hante hadua magau' to ria tantara-na rompulu' ncobu, kana napekiri ncala', ba rakule' mpo'ewa-ra ba uma-di.

³¹Ali kateri kralj, kadar se gre z drugim kraljem vojskovat, ne sede prej in se posvetuje, če se pač more z desetimi tisočmi srečati s tem, ki pride proti njemu z dvajsetimi tisočmi?

³²Ane na'inca ka'uma-na mpai' hompe tantara-na, molaa-pidi bali' -na, nahubui-mi suro hilou mpali' kahintuwuaa'."

³²Če pa ne more, pošlje poslance in prosi miru, dokler je še sovražnik daleč.

³³Yesus mpokaliliu lolita-na, na'uli': "Wae wo'o koi', ane uma-koi mpobahaka hawe'ea to ria hi koi', uma-koi ma'ala jadi' topetuku' -ku.

³³Tako torej vsak izmed vas, kdor se ne odreče vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.

³⁴"Poi', wori' kalaua-na. Aga ane mobali' -mi kapoi' -na alaa-na uma-pi mopoi', napa tena to ma'ala mpakapoi' -i?

³⁴Dobra je sol; ako se pa tudi sol izpridi, s čim se bo osolila?Ne da se rabiti ne za zemljo, ne za gnojišče; vržejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

³⁵Uma ntoto-pi ria tuju-na, ba raruduhi-ki hinu'a ba rapopai-pai. Agina ratadi lau-imi. Hema-koi to tilingaa, pe'epei lompe'!"

³⁵Ne da se rabiti ne za zemljo, ne za gnojišče; vržejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!