¹Nto'u karata-na Yesus hi ngata Yerikho, momako' ncuu-i ntara rala ngata toe.

¹In pride v Jeriho in gre skozi mesto.

²Hi ngata toe, ria hadua topo'ua' to mpokapalai' topesingara' paja', hanga' -na Zakheus.

²In glej, mož, po imenu Zahej, in ta je bil višji cestninarjev in je bil bogat,

³Doko' -i-hawo mpohilo beiwa lence-na Yesus. Aga uma-i bisa mpohilo apa' wori' rahi tauna, bo hi'a he'e tauna to dingki'.

³in rad bi bil videl Jezusa, kdo da je, pa ni ga mogel spričo množice, ker je bil majhne postave.

⁴Jadi', pokeno-nami mpori'uluhi ntodea, pai' -i ngkahe' kaju ara bona ma'ala-i-hawo mpopanto' Yesus ane liu-ipi hi ree.

⁴In poteče naprej in spleza na murvovo smokvo, da bi ga videl, ker je imel tod mimo iti.

⁵Kaliu-na Yesus hi ree, pengoa' -nami pai' na'uli': "Zakheus, pesahui mana'u! Apa' eo toe lau, kana mehani-a hi tomi-nu."

⁵In Jezus, ko pride na to mesto, se ozre gori ter mu reče: Zahej, pojdi hitro doli! kajti danes moram ostati v tvoji hiši.

⁶Napesahui mpu'u-mi-hawo Zakheus mana'u, pai' goe' -i mpotarima Yesus hi tomi-na.

⁶In hitro zleze doli in ga radosten sprejme.

⁷Kapehilo-ra ntodea hilou-i Yesus hi tomi Zakheus, ngkunuti-ramo, ra'uli': "Ii, napa-di pai' mencua' hi tomi topojeko' -i-hanae!"

⁷In ko to vidijo, godrnjajo vsi, govoreč: K človeku grešniku gre gostovat!

⁸Bula-na Pue' Yesus hi tomi Zakheus, mokore-imi Zakheus mpo'uli' -ki: "Pue', bagi ntongo' ngkai rewa-ku kuwai' -raka tokabu, pai' hema-hema to kubagiu, kupoponculi' opo' ngkani ngkai to kubagiu-raka."

⁸Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno.

⁹Na'uli' Yesus: "Hi eo toe lau, tauna hi tomi toi tebahaka ngkai huku' jeko' -ra, apa' Zakheus toii, muli Abraham wo'o-i-hawo.

⁹Jezus pa mu reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.

¹⁰Apa' toe-mile pai' tumai-ae, Aku' Ana' Manusia'. Tumai-a mpopali' tauna to molaa ngkai Alata'ala, pai' mpohore-ra ngkai huku' jeko' -ra."

¹⁰Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar se je bilo izgubilo.

¹¹Neo' rata-imi Yesus hi Yerusalem, toe pai' wori' tauna mpo'uli' neo' rata mpu'u-mi tempo-na Alata'ala jadi' Magau' hi dunia'. Jadi', bula ntodea mpe'epei lolita-na, na'umpui' wo'o-mi lolita-na hante hanyala lolita rapa'.

¹¹Ko so pa to poslušali, pristavi in jim pove priliko, zato ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se zdajci prikaže kraljestvo Božje.

¹²Na'uli': "Ria hadua maradika mopatuju hilou hi ngata to molaa, lou ralanti' jadi' magau' pai' nculii'.

¹²Reče torej: Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne.

¹³Jadi', kako'ia-na me'ongko', mpokio' -i hampulu' pahawaa' -na pai' nawai' -ra hore-hore hampepa' doi bulawa. Na'uli' maradika toei: `Mobabalu' -koi hante doi to kuwai' -kokoi tetu lingku' -ku hilou.'

¹³In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj [Dobesedno: min. Srebrna (hebr.) mina] in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem.

¹⁴Aga hi ngata maradika toe, ria wo'o-rawo tauna to mpokahuku' -i. Pe'ongko' -na maradika tohe'e, rapahawa' suro hilou mpotuku' -i pai' mpo'uli': `Oja' -ka-kaina maradika tetu jadi' magau' -kai!'

¹⁴Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim in sporoče: Nočemo, da bi nam ta kraljeval.

¹⁵"Aga ra'ongko' moto-i jadi' magau', pai' nculii' -imi hilou hi ngata-na. Karata-na hi ngata, nakio' -ramo pahawaa' -na mpohirua' -ki, napongincai kahangkuja-nami rasi' to rarata.

¹⁵In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval.

¹⁶To lomo' -na rata pai' na'uli': `Magau', doi bulawa to hampepa' to nuwai' -ka, ria-mi ana' -na hampulu'.'

¹⁶In pride prvi in reče: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj.

¹⁷"Na'uli' magau' toei: `Lompe' -mi, iko pahawaa' to lompe'. Wae-pi, apa' monoa' -ko hi to hangkedi', ku'ongko' -moko jadi' topohawa' to mpohawai' hampulu' ngata.'

¹⁷In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjšem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.

¹⁸"Pahawaa' karodua-na rata wo'o pai' mpo'uli': `Magau', doi bulawa to hampepa' to nuwai' -ka, jadi' lima mpepa' -mi.'

¹⁸In pride drugi, rekoč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj.

¹⁹"Na'uli' wo'o-mi magau' hi karodua-na tohe'ei: `Iko wo'o ku'ongko' jadi' topohawa' hi lima ngata.'

¹⁹In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petimi mesti!

²⁰"Ngkai ree, rata wo'o-imi-hawo pahawaa' kahadua-na. Na'uli': `Oi-mi doi-nu Magau'. Kutimamahi lompe', kuputu' hante lenco.

²⁰In drugi pride in reče: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ki sem jo imel v prtu spravljeno.

²¹Me'eka' -a hi Magau', apa' ku'inca kasoa-nu. Nupepae to bela-kowo hinu'a-nu, nu'ala' to uma nukarokoi.'

²¹Kajti bal sem se te, ker si oster človek: jemlješ, česar nisi položil, in žanješ, česar nisi posejal.

²²"Na'uli' magau' mpo'uli' -ki: `Iko pahawaa' to dada'a! Ane nu'inca kasoa-ku, ane nu'inca kampepae-ku to bela hinu'a-ku, pai' kampo'ala' -ku to uma kukarokoi,

²²Pa mu reče: Po tvojih besedah te bom sodil, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal:

²³napa pai' doi-ku uma nupopesua' hi bank, bona ane rata-apa, ku'ala' hante ana' -na!'

²³zakaj torej nisi dal srebra mojega v menjalnico? In jaz bi ga bil ob prihodu svojem prejel z obrestmi!

²⁴Oti toe, na'uli' wo'o-mi hi tauna to mokore hi ncori-na: `Ala' doi to hi tauna tetui, pai' wai' -ki to ria-ki hampulu'.'

²⁴In reče zraven stoječim: Vzemite mu mošnjo in dajte tistemu, ki ima deset mošenj.

²⁵"Ingu' -ramo to napahawa' toera, ra'uli': `Napa pai' hewa tetu, Magau'? Apa' ria-miki-hana hampulu' mpepa'!'

²⁵In mu reko: Gospod, saj jih ima deset.

²⁶"Na'uli' magau': `Mpu'u ku'uli' -kokoi: Tauna to ma'ala rasarumaka hante anu to rawai' -ki, rawai' tena-i-pidi. Tapi' tauna to uma rasarumaka, anu hangkedi' to ria hi hi'a, ra'alai' lau-i.

²⁶Pravim vam, da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar ima.

²⁷Pai' wae lau, keni-ramo tumai bali' -ku to mpoka'oja' -a jadi' magau' -ra. Patehi-ramo hi rehe'i bona kuhilo!'"

²⁷A tiste sovražnike moje, ki niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem in jih posekajte pred menoj.

²⁸Ka'oti-na Yesus mpo'uli' hawe'ea toe, pomako' -nami meri'ulu ngkai doo-na hilou hi Yerusalem.

²⁸In ko je to povedal, se odpravi naprej, gredoč gori v Jeruzalem.

²⁹Mohu' -ramo hi ngata Betfage pai' Betania hi bulu' Zaitun, nahubui rodua ana'guru-na mako' meri'ulu.

²⁹In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih,

³⁰Na'uli' -raka: "Hilou-mokoi hi ngata to tanyanyohi toe mai. Ane mesua' -pokoi hi rala ngata, nihilo mpai' hama'a ana' keledai to tehoo'. Keledai toe ko'ia hangkania rahawi'. Bongka koloro-na pai' keni-i tumai.

³⁰rekoč: Pojdite v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem.

³¹Ane ria tauna mpekune' -koi napa pai' nibongka-i, uli': `Apa' Pue' mparaluu-i.'"

³¹In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.

³²Hilou mpu'u-ramo ana'guru-na to rodua tohe'era, pai' rarata bate hewa to na'uli' -raka Yesus.

³²In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel.

³³Bula-ra mpobongka keledai toe, mepekune' -mi pue' -na: "Napa pai' nibongka keledai tetu-e?"

³³Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?

³⁴Ratompoi': "Apa' Pue' mparaluu-i."

³⁴Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.

³⁵Karakeni-nami hilou hi Yesus, ralampii hante baju-ra, pai' rapopehawi' -i Yesus.

³⁵In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa.

³⁶Kaliu-na Yesus mpohawi' keledai tohe'e, tauna mpokodo baju-ra hi mata ohea, tanda pebila' -ra.

³⁶Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot.

³⁷Mohu' -mi hi ngata Yerusalem, hi pana'ua-na hi bulu' Zaitun, hawe'ea topetuku' -na to wori' toe ntepu'u mpo'une' Alata'ala. Mogora-ra-damo nakeni kagoe' nono-ra sabana hawe'ea anu mekoncehi to rahilo.

³⁷In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli,

³⁸Ra'uli' hi rala pe'une' -ra: Pue' Ala mpogane' Magau' to tumai mpokeni hanga' -na!" Une' -imi Pue' Ala to hi suruga, apa' nawai' -tamo kalompea'."

³⁸govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah!

³⁹Ngkai ree, ba hangkuja dua to Parisi to hi olo' tauna to wori' mpo'uli' -ki Yesus: "Guru, tagi-ramo ana'guru-nu bona neo' -ra mpo'uli' hewa tetu!"

³⁹In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje!

⁴⁰Na'uli' Yesus: "Uma-e'! Apa' ane mengkalino-ra ana'guru-ku, watu toe lau-ramo mpai' to mogora mpo'une' -a."

⁴⁰In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.

⁴¹Kamoo-mohua' -imi Yesus hi Yerusalem, duu' -na mpohilo-i ngata toe. Kageo' -nami mpokageoi' ngata toe.

⁴¹In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim

⁴²Na'uli': "Mpe'ahii' -koi to Yerusalem! Uma mowo kalompe' -na ane ke ni'inca napa to ngkeni-kokoi kalompea' tuwu' hi eo toe lau. Aga hawe'ea toe teleru ngkai mata-ni.

⁴²in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim!

⁴³Rata mpai' tempo-na, bali' -ni mpanga'ei ngata-ni, ratipuhi ntololikia hante wala, duu' -na uma-pi ria ohea metibo'.

⁴³Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani;

⁴⁴Raropuhi mpai' ngata-ni hante hawe'ea ihi' -na, duu' -na uma-pi ria watu to bate pomeduncu-na. Apa' uma-koina nisaile' karata-na Pue' Ala doko' mpotulungi-koi."

⁴⁴in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.

⁴⁵Oti toe, Yesus mesua' hi berewe Tomi Alata'ala pai' -i mpopalai tauna to mobabalu' hi ree.

⁴⁵In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali,

⁴⁶Na'uli' -raka: "Hi rala Buku Tomoroli', Alata'ala mpo'uli' hewa toi: `Tomi-ku, tomi posampayaa.' Hiaa' koi' -koina, niponcawa tomi toperampaki-di!"

⁴⁶rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško.

⁴⁷Butu eo-na Yesus metudui' hi Tomi Alata'ala. Imam pangkeni hante guru agama pai' pangkeni to Yahudi ntani' -na mpali' akala-ra doko' mpatehi-i,

⁴⁷In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili,pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.

⁴⁸aga uma ria ohea-ra mpobabehi anu hi nono-ra, apa' lutu-ramo ntodea mpe'epei lolita-na.

⁴⁸pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.