¹Kahudu-na Yesus mpotudui' ntodea hawe'ea toe, hilou-imi hi ngata Kapernaum.

¹Potem pa, ko je končal vse besede svoje pred ljudstvom, ki je poslušalo, pride v Kafarnavm.

²Hi ngata toe, ria hadua tadulako tantara to Roma, ria-ki batua-na to napoka'ahi' lia. Batua-na toei peda' danca, neo' mate.

²Nekemu stotniku pa je bil hlapec, katerega je rad imel, bolan in je že umiral.

³Kana'epe-na tadulako toei karia-na Yesus hi ngata-na, nahubui ba hangkuja dua pangkeni to Yahudi hilou mpopetulungi hi Yesus, bona tumai-i mpaka'uri' batua-na.

³Ko pa sliši o Jezusu, pošlje k njemu starešine Judov. Proseč ga, naj pride in mu ozdravi hlapca.

⁴Karata-ra hi Yesus, merapi' mpu'u-ra, ra'uli': "Tadulako toei ria, natao lia nutulungi,

⁴Ko pa oni pridejo k Jezusu, ga silno prosijo, rekoč: Vreden je, da mu to storiš;

⁵apa' napoka'ahi' -ta kita' to Yahudi, pai' ria-i mpowai' -kai doi mpowangu tomi posampayaa-kai."

⁵ljubi namreč narod naš in shodnico nam je sezidal sam.

⁶Ngkai ree, hilou mpu'u-imi Yesus dohe-ra. Kamohu' -na Yesus hi tomi-na, tadulako toei mpohubui wo'o-ramo ba hangkuja dua doo-na hilou mpohirua' -ki Yesus mpo'uli' -ki hewa toi: "Tuama, uma-ko mingki' tumai hi tomi-ku, apa' aku' toi bela-a to Yahudi, uma-a natao nupencuai'.

⁶In Jezus gre tja ž njimi. In ko že ni daleč od hiše, pošlje k njemu stotnik prijatelje in mu sporoči: Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da stopiš pod streho mojo.

⁷Toe pai' uma-a daho' tilou hi Iko Tuama, apa' uma-a natao mpohirua' -koko. Nau' lolita hamela-wadi nu'uli', bate mo'uri' -i mpai' batua-ku.

⁷Zato se tudi nisem sam vrednega štel, da bi prišel k tebi; temuč reci z besedo, in hlapec moj ozdravi.

⁸Apa' aku' toi-e, pahawaa' wo'o-a-wadi-kuwo, pai' ria wo'o-ra-kuwo to kuhawai'. Ane rapa' -na ria hawa' -ku hi hadua tantara mpo'uli' -ki: `Hilou-ko!' bate hilou-i. Ane mekio' -a hi tantara kahadua-na: `Mai-ko!' bate tumai-i. Ane ku'uli' -raka batua-ku: `Babehi toe!' bate rababehi. Wae wo'o-kowo Iko Tuama, napa to nu'uli' hi retu, bate madupa' hi rei."

⁸Kajti tudi jaz sem človek, pod oblast postavljen, in imam vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! In gre, in drugemu: Pridi! In pride, in hlapcu svojemu: Stori to! In stori.

⁹Konce-i Yesus mpo'epe lolita ngkai tadulako toei. Toe pai' me'ili' -imi hi ntodea to mpotuku' -i, pai' na'uli' -raka: "Uma mowo pepangala' -na tau toei ria! Nau' hi to Yahudi muli Israel, ko'ia ria haduaa kurata to bohe pepangala' -na hewa tauna toei ria."

⁹Ko pa Jezus to sliši, se mu začudi in, obrnivši se, reče množici, ki je šla za njim: Pravim vam, tudi v Izraelu še nisem našel tolike vere.

¹⁰Oti toe, nculii' -ramo suro toera hi tomi tadulako. Karata-ra hi ria, mpolia' mo'uri' -imi batua-na.

¹⁰In ko se vrnejo domov, ki so bili poslani, najdejo hlapca zdravega.

¹¹Uma mahae ngkai toe, hilou-imi Yesus hi ngata to rahanga' Nain, hante ana'guru-na pai' wori' tau ntani' -na dohe-ra.

¹¹In zgodi se potem, da gre v mesto, ki se imenuje Nain, in ž njim gredo učenci njegovi in velika množica.

¹²Mohu' -ramo hi wobo' wuntu ngata, rahilo-rawo wori' tauna mehupa' ngkai rala ngata, mpokowa' tomate. Tomate toei, hadua kabilasa, ana' hadudua, tina-na balu-mi. Wori' pue' ngata mpodohei tina-na hilou hi daeo'.

¹²Ko se pa približa mestnim vratom, glej, neso ven mrliča, edinega sina matere njegove, in ona je bila vdova; in mnogo ljudstva iz mesta gre ž njo.

¹³Kanahilo-na Pue' Yesus tobine toei, metumu' -mi ahi' -na pai' na'uli' -ki: "Neo' -pi-hawo geo'!"

¹³In ko jo Gospod ugleda, se mu zasmili in ji reče: Ne jokaj!

¹⁴Hilou-imi mpoganga pokowa', mentoda' -ramo to mokowa'. Na'uli' Yesus: "Kabilasa! Kuhubui-ko memata!"

¹⁴In pristopivši se dotakne odra, nosilci pa se ustavijo, in veli: Mladenič, pravim ti, vstani!

¹⁵Kabilasa to mate toei we'i, kaliliu mohura-imi pai' -i mololita. Na'uli' Yesus mpo'uli' -ki tina-na: "Oi-mi ana' -nu, totina."

¹⁵In mrlič sede in začne govoriti. In dá ga materi njegovi.

¹⁶Tauna to mpohilo kajadia' toe, me'eka' omea-ramo, pai' -ra mpobila' Alata'ala, ra'uli': "Hadua nabi to mobaraka' mehuwu-mi hi laintongo' -ta! Hompo mpu'u-imi Alata'ala tumai mpotulungi ntodea-na!"

¹⁶Obide pa jih groza vse, in hvalijo Boga, rekoč: Velik prorok je vstal med nami, in Bog je obiskal ljudstvo svoje.

¹⁷Kareba toe molele hobo' hi tana' Yudea pai' ntololikia-na.

¹⁷In razglasi se ta beseda o njem po vsej Judeji in vseh sosednjih krajih.

¹⁸Ana'guru-na Yohanes Topeniu' mpoparata-ki hawe'ea to nababehi Yesus toe. Toe pai' mpokio' -i rodua ana'guru-na,

¹⁸In o vsem tem so sporočili Janezu učenci njegovi.

¹⁹pai' nahubui-ra hilou hi Pue' Yesus, na'uli' -raka: "Hilou-mokoi hi Yesus pai' uli' -ki retu: `Ba Iko-mi Magau' Topetolo' to najanci Alata'ala, ba ria-pidi to ntani' -na to kipopea?'"

¹⁹In pokliče dva izmed učencev svojih ter ju pošlje h Gospodu vprašat: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo druzega?

²⁰Hilou mpu'u-ramo suro to rodua toera, pai' ra'uli' -ki Yesus: "Pai' -kai tumai Guru, nahubui-kai Yohanes mpekune' -ta, ba kita' -midi Magau' Topetolo' to najanci Pue' Ala, ba ria-pidi to ntani' -na to kipopea."

²⁰Ko torej moža prideta k Jezusu, rečeta: Janez Krstnik naju je poslal k tebi vprašat: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo druzega?

²¹Nto'u toe wo'o-hawo, Yesus mpaka'uri' wori' topeda' ngkai haki' -ra, napopalai anudaa' ngkai tauna to rahawi', pai' napaka'uri' towero bona pehilo-ra.

²¹Ravno tisto uro pa jih je mnogo ozdravil bolezni in muk in hudobnih duhov in mnogim slepcem je dal vid.

²²Na'uli' -mi Yesus mpo'uli' -raka suro Yohanes toera hewa toi: "Nculii' -mokoi, uli' -ki Yohanes hi retu napa to nihilo pai' to ni'epe: towero pehilo-mi, tokejo momako' monoa' -mi, topohaki' poko' mo'uri', towongo pe'epe, tomate kupotuwu' nculii', pai' Kareba Lompe' kuparata-raka to mpe'ahii' tuwu' -ra.

²²In Jezus odgovori in jima reče: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepci izpregledujejo, hromci hodijo, gobavci se očiščajo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.

²³Marasi' -ra tauna to uma morara' nono-ra hi Aku'."

²³In blagor mu, kdor se ne pohujša nad menoj.

²⁴Palai-ra suro Yohanes toera, mololita-imi Yesus hi ntodea, mpotompo'wiwi Yohanes. Na'uli': "Napa patuju-ni hilou mpohirua' -ki Yohanes Topeniu' hi tana' to wao'? Ba doko' -koi mpohilo tauna to morara' nono-na, to hewa pimpi to molue nawui ngolu' hilou tumai? Uma-hawoe'.

²⁴In ko sta poslanca Janezova odšla, začne govoriti množici o Janezu: Kaj ste šli v puščavo gledat? Trst, ki ga veter maje?

²⁵Jadi', hilou doko' mpohilo napa-dikoie? Ba doko' mpohilo tauna to ncola pohea-na? Uma wo'o, apa' po'ohaa' tauna to ncola pohea-ra pai' to mo'ua' katuwu' -ra, hi tomi magau' -ra-wadi-hana.

²⁵Ali kaj ste šli, da vidite? Človeka, ki se oblači v mehka oblačila? Glej, kateri se oblačijo v gosposko obleko in živé v slasteh, bivajo v kraljevih dvorih. Ali koga ste šlo gledat? Proroka?

²⁶Jadi', hilou doko' mpohilo napa-dikoie? Ba doko' mpohilo nabi-dikoi? Ane tetu, makono lia. Apa' Yohanes tetui meliu ngkai nabi to ntani' -na.

²⁶Da, pravim vam, in še več nego proroka.

²⁷Apa' hi'a tetu-mi to mporodo nono-ra ntodea mpotarima-a, hewa to te'uki' hi rala Buku Tomoroli' owi. Na'uli' Alata'ala: `Hi'a toi-mi suro-ku, kuhubui-i meri'ulu ngkai Iko, bona mporodo ohea-nu.'"

²⁷Ta je, o katerem je pisano: „Glej, jaz pošiljam angela svojega pred obličjem tvojim, ki pripravi tvojo pot pred teboj.“

²⁸Na'uli' wo'o-mi Yesus: "Pe'epei lompe': ngkai hawe'ea tauna to putu hi rala dunia' toi, uma ria haduaa to meliu kabohe tuwu' -na ngkai Yohanes. Aga ngkai wae lau, marasi' mpu'u-ra tauna to jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na. Nau' to kedi' lia tuwu' -ra, meliu kamarasi' -ra ngkai Yohanes."

²⁸Pravim vam: Nobeden izmed rojenih od žen ni večji od Janeza; a kdor je najmanjši v kraljestvu Božjem, je večji od njega.

²⁹Hawe'ea tauna, nte to mpesingarai' paja', mpo'epe lolita Yesus toe mpotompo'wiwi Yohanes. Mpo'epe toe, ratarima-mi Lolita Alata'ala, apa' oti-ramo mpopeniu' hi Yohanes.

²⁹In vsi ljudje, ki so ga slišali, in cestninarji so priznali pravičnost Bogu, krstivši se s krstom Janezovim.

³⁰Hiaa' to Parisi pai' guru agama-rana, oja' -ra mpotarima patuju Alata'ala hi tuwu' -ra, bo oja' -ra mpopeniu' hi Yohanes.

³⁰A farizeji in učeniki postave so zavrgli sklep Božji sami zoper sebe, ko se mu niso dali krstiti.

³¹Na'uli' wo'o Yesus: "Uma mowo tauna to tuwu' tempo toi! Toi-mi lolita rapa' -ku to kurapai' -raka:

³¹Komu torej naj primerjam ljudi tega rodu? in komu so podobni?

³²Hira' hewa ana' to mohura hi wiwi' karajaa, to ntora momekio' hi doo-ra, ra'uli': `Kibawai-koi molalowe, uma-koi dota goe' dohe-kai. Kibawai-koi motantangi', uma wo'o-koi dota geo' dohe-kai.'

³²Podobni so otrokom, ki posedajo po ulicah in si med seboj kličejo in pravijo: Piskali smo vam, in niste plesali; žalostinke smo vam peli, in niste jokali.

³⁴Batua-na: Yohanes Topeniu' uma nipokonoi, Aku' wo'o uma nipokonoi. Katumai-na Yohanes, mopuasa' -i pai' uma-i nginu to melanguhi. Nipoka'oja' -i, ni'uli': `Kahawia' -i-hanale!' Hiaa' katumai-ku Aku' Ana' Manusia', nginu-a, ngkoni' -a. Nipoka'oja' wo'o-a-wadi, ni'uli': `Hilo-i! Tojampa, topalangu-langu, bale-ra topesingara' paja' pai' doo-ra topojeko'!'

³³Janez Krstnik je namreč prišel in ne jé kruha in ne pije vina, pa pravite: Hudiča ima!

³⁵Aga nau' wae, ta'inca kamonoto-na patuju Alata'ala ane tanaa gau' hawe'ea topetuku' -na."

³⁴Prišel je Sin človekov in jé in pije, pa pravite: Glejte ga človeka požeruha in pijanca, mitarjev in grešnikov prijatelja!

³⁶Ria hadua to Parisi, hanga' -na Simon, mpohinta' Yesus ngkoni' hi tomi-na. Hilou mpu'u-imi Yesus hi tomi-na, mohura pai' -ra ngkoni'.

³⁵A modrost Božjo so opravičili vsi njeni otroci.

³⁷Hi rala ngata toe, ria hadua tobine topojeko', uma tumotoa gau' -na. Kana'epe-na karia Yesus ngkoni' hi tomi to Parisi toei, tumai-i ngkeni hameha' butolo' ihia' lana honga.

³⁶Prosil ga pa je eden izmed farizejev, naj bi jedel ž njim; in gre v hišo farizejevo ter sede za mizo.

³⁸Tumai-imi mpomohui' witi' Yesus, pai' -i geo'. Nasiii' witi' -na Yesus hante ue mata-na. Oti toe nabongka wuluwoo' -na, napomporihi-ki witi' -na, na'eki pai' natuai hante lana honga.

³⁷In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, prinese, ko zve, da sedi za mizo v hiši farizejevi, alabastrovo steklenico mazila,

³⁹Nahilo to Parisi babehia tobine toei. Mololita bongo-imi hi rala nono-na, na'uli': "Ane bongko nabi mpu'u-i tau toei, ke na'inca kahema-na tobine to mpoganga-i toe, ka'uma-na tumotoa gau' -na."

³⁸in se ustopi jokaje odzadaj k nogam njegovim ter začne močiti noge njegove s solzami in jih otirati z lasmi svoje glave, in mu poljublja noge in jih mazili z mazilom.

⁴⁰Ngkai ree, na'uli' Yesus mpo'uli' -ki to Parisi toei: "Simon, ria to doko' ku'uli' -koko." Na'uli' Simon: "Uli' -mile Guru."

³⁹Ko pa to vidi farizej, ki ga je bil povabil, pravi sam pri sebi takole: Ako bi bil ta prorok, bi pač vedel, kdo in kakšna žena je, ki se ga dotika, kajti grešnica je.

⁴¹Na'uli' Yesus: "Ria rodua tauna to mo'inta hi tauna to ma'ala rapohentai doi. Hadua mpohenta lima atu doi pera', to hadua lima mpulu' -wadi.

⁴⁰In odgovori Jezus in mu reče: Simon, imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej.

⁴²Ngkai ka'uma-napi rakulei' mpobayari inta-ra, na'uli' -mi tauna to rapohentai toei: `Uma-pi mingki' nibayari inta-ni.' Jadi', hema ngkai hira' to rodua toera to meliu ahi' -ra hi popa'intaa-ra?"

⁴¹Neki upnik ima dva dolžnika; eden mu je dolžen petsto denarjev, a drugi petdeset.

⁴³Natompoi' Simon: "Ba tauna to wori' inta-na tu?" Na'uli' Yesus: "Makono tompoi' -nu."

⁴²Ker pa nimata s čim plačati, odpusti obema. Povej torej, kateri od njiju ga bo bolj ljubil?

⁴⁴Oti toe, pai' me'ili' -imi hi tobine toei pai' na'uli' -ki Simon: "Ha nuhilo tobine toei-e? Karata-ku hi tomi-nu we'i, uma nuporodo ue pobohoi' witi' -ku, ntuku' ada-ta hi torata. Hiaa' tobine toei, nabohoi' -hana witi' -ku hante ue mata-na pai' naporihi hante wuluwoo' -na.

⁴³Odgovori Simon in reče: Menim, da tisti, kateremu je več odpustil. On pa mu reče: Prav si razsodil.

⁴⁵Iko, uma-a nutabe hante pe'eki ntuku' ada-ta. Hiaa' tobine toei, uma nabahakai mpo'eki witi' -ku ngkai lomo' -ku rata duu' toe lau.

⁴⁴In obrnivši se k ženi, pravi Simonu: Vidiš to ženo? Prišel sem v hišo tvojo, vode mi nisi podal za noge; a ta mi je s solzami močila noge in jih otirala s svojimi lasmi.

⁴⁶Iko, uma nulanai woo' -ku ntuku' ada-ta hi torata. Hiaa' tobine toei mpobowohi witi' -ku hante lana honga to masuli' oli-na.

⁴⁵Nisi me poljubil; ta pa ni nehala, odkar sem prišel noter, poljubovati noge moje.

⁴⁷Jadi', bo ma'ahi' lia-ie, toe pai' monoa' -mi kata'inca-na, jeko' -na to wori' te'ampungi-mi. Aga tauna to hangkedi' -wadi te'ampungi jeko' -na, hangkedi' wo'o-wadi-hawo ahi' -na."

⁴⁶Z oljem nisi mazilil glave moje, a ta mi je z mazilom pomazilila noge.

⁴⁸Oti toe na'uli' Yesus mpo'uli' -ki tobine toei: "Te'ampungi-mi jeko' -nu."

⁴⁷Zato ti pravim: Odpuščeni so ji mnogi grehi njeni, kajti imela je veliko ljubezen; a komur se malo odpušča, malo ljubi.

⁴⁹Mpo'epe toe, momepololitai-ramo tauna to mpohimpongkoni' -raka, ra'uli': "Hema-idie tau tetui-e, pai' daho' -i mpo'ampungi jeko' -e?"

⁴⁸Njej pa reče: Odpuščeni so ti grehi tvoji.

⁵⁰Na'uli' wo'o-mi Yesus hi tobine toei: "Tebahaka-moko ngkai huku' jeko' -nu sabana pepangala' -nu hi Aku'. Hilou-moko hante kalompea' tuwu' -nu."

⁴⁹In začno, ki so ž njim sedeli pri mizi, govoriti v sebi: Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?On pa reče ženi: Vera tvoja te je rešila, pojdi v miru!

⁵⁰On pa reče ženi: Vera tvoja te je rešila, pojdi v miru!