¹Oti toe, malai-imi Yesus ngkai rala Tomi Alata'ala. Ria hadua ngkai ana'guru-na mpo'uli' -ki: "Guru, hilo mpu'u-konae' tomi toe-e! Hilo watu-na! Uma mowo kancola-na!"

¹In ko je šel iz templja, mu reče eden učencev njegovih: Učenik, glej, kakšno kamenje in kakšne stavbe!

²Na'uli' Yesus: "Nuhilo wa tomi to bohe toe-e lau? Uma mpai' ria hamehaa' watu to bate pomeduncu-na. Bate ragero omea mpai'."

²In Jezus mu reče: Vidiš te velike stavbe? Ne ostane tu kamen na kamenu, ki bi se ne podrl.

³Oti toe, hilou-imi Yesus hi Bulu' Zaitun pai' -i mohura mposinyanyohi-ki Tomi Alata'ala. Petrus, Yakobus, Yohanes pai' Andreas tumai mpololitai-i nto'u uma ria tau ntani' -na.

³In ko je sedel na Oljski gori templju nasproti, ga vprašajo posebe Peter in Jakob in Janez in Andrej:

⁴Ra'uli': "Uli' -kakai ba nto'uma kadupa' -na to nu'uli' toe-e we'i, pai' napa mpai' to jadi' tanda ane hawe'ea toe neo' madupa' -pi."

⁴Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti?

⁵Na'uli' Yesus: "Pelompehi, neo' -koi ma'ala rabagiu.

⁵Jezus jim pa začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne zapelje!

⁶Apa' wori' mpai' tauna to mehupa' to mpo'uli' kahira' -na Magau' Topetolo', alaa-na wori' mpai' tauna to rabagiu.

⁶Kajti veliko jih pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih bodo zapeljali.

⁷Mpo'epe-koi mpai' kareba panga'ea ngkai kalaa-na, ni'epe wo'o moni panga'ea to mohu'. Aga neo' me'eka', apa' hawe'ea toe kana jadi' ulu, tapi' kajadia' toe uma mpobatuai karata-nami kahudua dunia'.

⁷Kadar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se; zakaj to mora biti, ali to še ni konec.

⁸Nto'u toe mpai', wori' ngata mosipanga'ei, magau' hadua mpo'ewa magau' kahadua-na. Hiapa-apa ria linu pai' oro'. Aga hawe'ea toe lau lako' pontepu'ua-na-pidi, hewa pontodohaka hadua tobine to neo' mo'ana'.

⁸Kajti vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; potresi bodo po krajih, in bodo lakote. Začetek nadlogam je to.

⁹"Aga koi' tohe'i, mo'inga' -inga' -koi! Apa' koi' mpai' bate rahoko' pai' rakeni hi topohura agama. Raweba' -koi hi rala tomi posampayaa. Rabua' -koi hi topoparenta pai' hi magau' sabana petuku' -ni hi Aku'. Nto'u toe mpai', ria loga-ni mpo'uli' -raka pepangala' -ni hi Aku'.

⁹Vi pa varujte sebe! Kajti izročali vas bodo sodiščem in v shodnicah vas bodo pretepali in pred vladarje in kralje vas postavljali zavoljo mene, njim za pričevanje.

¹⁰Pai' Kareba Lompe' kana raparata hi humalili' dunia' kako'ia-na Eo Kiama.

¹⁰In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.

¹¹Ane rahoko' -koi pai' rakeni hi topohura, neo' -koi me'eka' ba napa mpai' petompoi' -ni. Ane rata-damo tempo-ni mololita, uli' -mi-hana napa to natu'u Pue' Ala hi rala nono-ni. Apa' napa to ni'uli' nto'u toe, bela ngkai pekiri-ni moto. Lolita-ni tetu mehupa' ngkai Inoha' Tomoroli'.

¹¹Kadar vas pa popeljejo, da vas izroče, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, temuč kar vam bo dano tisto uro, to govorite; ker niste vi, ki govorite, ampak sveti Duh.

¹³"Rata mpai' tempo-na hawe'ea tauna mpokahuku' -koi sabana petuku' -ni hi Aku'. Ria mpai' tauna to mpewai' ompi' -ra ba ana' -ra moto bona rapatehi sabana petuku' -ra hi Aku'. Ria wo'o ana' to mpo'ewa totu'a-ra pai' mpopatehi-ra. Aga tauna to tida mepangala' hi Aku' duu' hi ka'omea-na, mporata-ra kalompea' hi eo mpeno.

¹²Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili.

¹⁴"Owi nabi Daniel mpolowa karata-na to rahanga' `Topegerohi to dada'a.' (Hema to mpobasa lolita pelowa toe, penotohi mpu'u batua-na!) Jadi', ane nihilo to nalowa Daniel toe mokore hi pokorea to ratagi-ki, agina tauna to mo'oha' hi Yudea metibo' hilou hi bulu' -na.

¹³In vsi vas bodo sovražili zaradi imena mojega. Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.

¹⁵Tauna to mohura hi parawa-na neo' -pi leba' mesua' hi rala tomi-na mpo'ala' ba napa-napa.

¹⁴A kadar ugledate gnusobo razdejanja [Ali: gnusobo opustošenja..], da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore;

¹⁶Tauna to hi bonea, neo' -pi nculii' hi ngata mpo'ala' pohea-na. Kaliliu metibo'!

¹⁵a kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje;

¹⁷Mpe'ahii' -ra mpai' tobine to nto'u-ra motina'i pai' to mpentii' ana' -ra nto'u toe, apa' mokoro mpai' petibo' -ra.

¹⁶in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj.

¹⁸Mekakae-koi hi Alata'ala bona eo petiboa' -ni toe neo' nto'u tempo lengi'.

¹⁷Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!

¹⁹Apa' nto'u toe mpai' rata pesesa' to ko'ia ria hangkania jadi' ngkai lomo' -na Alata'ala mpajadi' dunia' rata tempo tohe'i, pai' uma wo'o-pi-hawo mpai' ria jadi' hi eo boko' -na.

¹⁸Molite pa, da ne bode po zimi.

²⁰Aga naredehi moto mpai' Pue' Ala tempo kaparia toe, apa' ane uma naredehi tempo-na, bate uma ria haduaa to tuwu'. Jadi', apa' napoka'ahi' -ra tauna to napelihi pai' to napobagia, toe pai' naredehi mpai' tempo kaparia toe.

¹⁹Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarjenja, katero je ustvaril Bog, do sedaj in je tudi ne bo.

²¹"Nto'u toe mpai', ane ria to mpo'uli' -kokoi: `Hilo, Magau' Topetolo' ohe'i-imi,' ba `Hilo, ohe'e-i mai Magau' Topetolo',' neo' nipangalai'.

²⁰In ko ne bi bil Gospod prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek; ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni.

²²Apa' mehupa' mpai' wori' tauna to boa' to mpo'uli' kahira' -na Magau' Topetolo', ba to mpo'uli' kahira' -na nabi. Mpobabehi-ra tanda mekoncehi pai' tanda to mobaraka', bona mpobagiu-ra wori' tauna. Ane ke ma'ala, ntahawe' tauna to napelihi Alata'ala rabagiu wo'o.

²¹In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: Glej, ondi je, ne verjemite.

²³Aga koi' tohe'i, mo'inga' -inga' -koi! Ku'uli' ami' -mikokoi hawe'ea tohe'e kako'ia-na jadi'.

²²Kajti lažnivi kristusi in lažnivi proroki bodo vstali in delali znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, izvoljence.

²⁵"Jadi', nto'u toe mpai', ane timpaliu-pi tempo kaparia toe, hawe'ea anu to mobaraka' hi langi' ralengo. Eo mobali' mobengi, wula uma-pi mehini, betue' roda' ngkai langi'.

²³A vi se varujte; glejte, povedal sem vam vse naprej.

²⁶Nto'u toe-damo mpai', hawe'ea tauna mpohilo-a, Aku' Ana' Manusia', mana'u tumai hi rala limu'. Uma mowo kabaraka' -ku pai' pehini-ku nto'u toe.

²⁴Ali v tistih dneh, po tej stiski, otemni solnce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje,

²⁷Kuhubui mala'eka-ku hilou mporumpu tauna to kupobagia ngkai humalili' dunia', ngkai wuntu dunia' pai' ngkai wuntu langi'.

²⁵in zvezde bodo padale z neba, in sile, ki so na nebu, se bodo pregibale.

²⁸"Petonoi-koi napa to kutudui' -kokoi hante lolita rapa' kaju ara. Ane nihilo rau-na mela' pai' mohulu-i, ni'inca-mi kaneo' -na mara eo.

²⁶In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblakih z veliko močjo in slavo.

²⁹Wae wo'o ane nihilo-damo kajadia' toe we'i lou, ni'inca-mi neo' madupa' mpu'u-mi to ku'uli' we'i.

²⁷In tedaj pošlje angele svoje in zbere izvoljence svoje od četverih vetrov, od konca zemlje do kraja neba.

³⁰Mpu'u ku'uli' -kokoi: hawe'ea toe we'i bate madupa' kako'ia-na mate omea tauna to tuwu' tempo toi.

²⁸Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njena veja omladi in požene listje, veste, da je blizu poletje.

³¹Langi' pai' dunia' mogero mpai', tapi' lolita-ku bate-bate-na duu' kahae-hae-na.

²⁹Tako tudi vi: kadar ugledate, da se te reči gode, vedite, da je on blizu, pri vratih.

³²"Aga ane eo pai' jaa kadupa' -na hawe'ea toe, muntu' Tuama-ku-wadi to mpo'inca. Uma ria to ntani' -na to mpo'inca. Bangku' mala'eka to hi suruga-hawoe', uma wo'o-rawo ra'incai. Bangku' Aku' Ana' -nae', uma wo'o-kuwo ku'incai.

³⁰Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse te reči ne zgode.

³³Toe pai' kana mo'inga' -inga' pai' mojaga-koi, apa' uma ni'incai tempo kadupa' -na.

³¹Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.

³⁴Ane rata nculii' -apa mpai', kajadi' -na hewa lolita rapa' tohe'i. Hadua pue' tomi mopatuju hilou hi ngata to molaa. Kako'ia-na me'ongko', nahubui pahawaa' -na mpewili' tomi-na, hore-hore nawai' -ra bago-ra. Hi tompodoo wobo' na'uli' -ki: `Mo'inga' -inga' -koe'!'

³²Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče.

³⁶Jadi', kana mo'inga' mpu'u-ra, apa' uma ra'incai ba nto'uma karata-na pue' tomi, ba ncimonou' -di ba ntongo' bengi-di ba mepulo ngkii ba nto'u eo mehupa'. Nee-neo' mpai' rata ncorobaa-imi pai' narata-ra bula-ra leta'. Wae wo'o kana mo'inga' -inga' -koi, apa' uma ni'incai nto'uma-a rata.

³³Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.

³⁷Napa to ku'uli' -kokoi tohe'i, ku'uli' wo'o hi hawe'ea tauna: Mo'inga' -inga' -hawoe'!"

³⁴Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil dom svoj in dal hlapcem svojim oblast in vsakemu svoje delo, tudi vratarju zapovedal, da naj čuje –.

³⁵Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše: ali zvečer, ali opolnoči, ali o petelinovem petju, ali zjutraj,

³⁶da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih.Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!

³⁷Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!