¹Rala-na hangkani, metudui' wo'o-imi Yesus hi wiwi' rano. Wori' lia tauna morumpu mpotololiki-i. Ngkai kawori' tauna, toe-mi pai' hilou-i mohawi' sakaya to hi lolo ue, mohura-i hi rala-na pai' tauna to wori' mokore hi talinti.

¹In zopet začne učiti ob morju. In zbere se pri njem tako velika množica, da mora stopiti v ladjo in sedeti v njej na morju; in vsa množica se razpostavi kraj morja po tleh.

²Wori' nyala to natudui' -raka hante lolita rapa'. Hewa tohe'i na'uli' -raka:

²In mnogo jih je učil v prilikah in jim pravil v poučevanju svojem:

³"Pe'epei! Ria hadua topohawu' hilou mohawu'.

³Poslušajte! Glej, sejalec gre sejat.

⁴Rala mpohawu' -na toe, ria hawua' -na to monawu' hi mata ohea. Rata danci mpotilo' hawua' toe duu' -na oti.

⁴In zgodi se, ko seje, da pade nekaj zrnja poleg ceste, in prilete ptice in ga pozobljejo.

⁵Ria wo'o to monawu' hi tana' to watua, hangkedi' -wadi tana' -na. Hinawu' -na toe sohi' lia tuwu', apa' moreni' tana' -na.

⁵A drugo pade na skalnata tla, kjer nima veliko prsti, in precej požene, ker nima globoke zemlje.

⁶Kamorani' -na eo, molaju-imi duu' -na bangi, apa' uma monala rali' -na.

⁶Ko pa vzide solnce, uvene, in ker nima korenine, usahne.

⁷Ria wo'o to monawu' hi laintongo' rui. Tuwu' rui mpo'upi' hinawu' toe, alaa-na uma-i mowua', mate lau-idi.

⁷In drugo pade v trnje, in trnje vzraste in ga uduši, in ne prinese sadu.

⁸Ria wo'o hawua' to monawu' hi tana' to morudu'. Tuwu' lompe' hawua' toe kakaa-kamaa, alaa-na mowua'. Ria to nte tolu mpulu' ngkani ngkai hinawu' -na, ria to ono mpulu', ria wo'o to ha'atu ngkani ngkai hinawu' -na."

⁸In drugo pade na dobro zemljo, in prinaša sad, ki raste in se množi in rodi po tridesetero in po šestdesetero in po stotero.

⁹Ka'oti-na mpololita lolita rapa' toe, na'uli' -miraka: "Hema-koi to tilingaa, pe'epei lompe'!"

⁹In reče: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

¹⁰Oti toe, nto'u-na Yesus hadudua-na, ana'guru-na to hampulu' rodua pai' topetuku' -na to ntani' -na tumai mpekune' -i: "Napa-die batua-na lolita rapa' toe-e we'i?"

¹⁰In ko je bil sam, ga vprašajo tisti, ki so bili pri njem z dvanajsterimi, po prilikah.

¹¹Na'uli' Yesus: "Owi, Alata'ala ko'ia mpopo'incai manusia' beiwa-i mpai' jadi' Magau' hi dunia'. Aga hewa toe lau, napopo'incai-mokoi tudui' toe. Tapi' ane tauna to bela topetuku' -ku, kutudui' -ra hante lolita rapa',

¹¹In jim reče: Vam je dana skrivnost kraljestva Božjega, onim pa, ki so zunaj, se vse godi v prilikah,

¹²bona madupa' -mi lolita Buku Tomoroli' to mpo'uli': `Pe'epe moto-ra, aga uma oa' ra'incai batua-na. Pehilo moto-ra, aga hewa to uma oa' monoto rahiloi. Jadi', uma oa' -ra nculii' hi Alata'ala, pai' jeko' -ra uma te'ampungi.'"

¹²da „gledajoč vidijo, pa ne spoznajo, ter poslušajoč slišijo, pa ne razumejo: da se ne bi kdaj izpreobrnili, in bilo bi jim odpuščeno“.

¹³Oti toe, Yesus mpo'uli' -raka: "Ane uma ni'incai batua lolita rapa' toe we'i, beiwa kani'inca-na batua lolita rapa' to ntani' -na?

¹³In jim reče: Ne umete li te prilike? In kako boste vse prilike umeli?

¹⁴Topohawu', hira' -mi tauna to mpoparata Lolita Alata'ala.

¹⁴Sejalec seje besedo.

¹⁵Ria tauna to ma'ala rarapai' -ki hawua' to monawu' hi mata ohea. Ra'epe moto Lolita Alata'ala, aga Magau' Anudaa' mpohilingai' nono-ra, alaa-na uma-pi rapoinono lolita toe.

¹⁵Ti so pa, ki so poleg ceste: kjer se seje beseda, in ko jo slišijo, precej pride satan in vzame besedo, ki je posejana vanje.

¹⁶"Ria wo'o tauna to ma'ala rarapai' -ki hawua' to monawu' hi tana' to watua. Kara'epe-na Lolita Alata'ala, ncaliu goe' nono-ra.

¹⁶In enako so ti, pri katerih je posejano na skalnata tla: ko slišijo besedo, jo precej z veseljem sprejmo;

¹⁷Aga uma morali' mpu'u Lolita Alata'ala hi rala nono-ra, toe pai' uma-ra ntaha mahae. Ane rabalinai' -ra ba rapakasusa' sabana pepangala' -ra hi Lolita Alata'ala, kamo'ungkere' -rami.

¹⁷pa nimajo korenine v sebi, temuč so nestanovitni; ko potem nastane stiska ali preganjanje zaradi besede, se precej pohujšajo.

¹⁸"Ria wo'o tauna to rarapai' -ki hawua' to monawu' hi olo' rui. Ra'epe moto Lolita Alata'ala,

¹⁸In drugi so, pri katerih je posejano v trnje: tisti, ki besedo slišijo,

¹⁹aga sese' -ra ntora mpenonoi katuwu' -ra hi rala dunia' toi, doko' -ra mporumpu rewa dunia' -wadi, pai' wori' nyala kahinaa hi rala nono-ra. Hawe'ea toe mposesei' -ra, alaa-na uma ria po'ohaa' Lolita Alata'ala hi rala nono-ra, pai' uma ria kalaua-na lolita toe hi katuwu' -ra.

¹⁹pa skrbi tega sveta in slepilo bogastva in želje po drugih rečeh se prikradejo in zaduše besedo in ostane brez sadu.

²⁰"Ria wo'o tauna to rarapai' -ki hawua' to monawu' hi tana' to morudu'. Mpo'epe-ra Lolita Alata'ala, kaliliu ratarima. Hi tauna toe-ramo Lolita Alata'ala mowua' mpu'u. Ria to mowua' hangkedi', ria to mowua' wori', ria to mowua' wori' lia."

²⁰In ti so, pri katerih je na dobro zemljo posejano: ki besedo poslušajo in sprejemajo ter prinašajo sad, trideseteren, šestdeseteren in stoteren.

²¹Na'uli' wo'o-mi Yesus: "Ha ria-ta to mpokeni palita hi rala tomi pai' tapopoi' hante kura ba tatu'u hi une' poturua? Tantu uma-hawo ria. Palita bate ratu'u hi pontu'ua-na bona nahinii hobo'.

²¹In jim reče: Se li mar prinaša sveča, da se postavi pod mernik ali pod posteljo? A ne, da se postavi na svečnik?

²²Apa' hawe'ea to tewuni kana rapopehuwu, pai' hawe'ea to kalerua kana jadi' kahiloa.

²²Kajti nič ni skritega, kar se ne bi razodelo, in nič ni tako skrivnega, da ne bi prišlo na svetlo.

²³Hema-koi to tilingaa, pe'epei lompe'!"

²³Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

²⁴Na'uli' tena Yesus: "Penotohi mpu'u-koi napa to ni'epe tohe'i-e. Apa' kawoo-woria' Lolita Alata'ala to nibagi-ki doo, kawoo-woria' wo'o to nanotohi-kokoi Alata'ala-- ba melabi tena-pi ngkai ree.

²⁴In jim reče: Pomislite, kaj slišite! S kakršno mero merite, se odmeri vam in še pridene se vam.

²⁵Tauna to mpotarima Lolita Alata'ala, ranotohi nono-ra bona kawoo-woria' to ra'inca. Aga tauna to uma dota mpotarima Lolita Alata'ala, nau' ria hangkedi' to ra'inca, ra'alai' lau-ra."

²⁵Kajti kdor ima, se mu bo dalo, a kdor nima, se mu odvzame tudi to, kar ima.

²⁶Na'uli' Yesus: "Ane Alata'ala jadi' Magau' hi dunia', kajadi' -na hewa lolita rapa' tohe'i: Hadua tauna mpotujai' bonea-na.

²⁶In reče: Tako je s kraljestvom Božjim, kakor če človek vrže seme v zemljo,

²⁷Hi bengi-na turu-i, hi eo-na memata-i. Kahae-na toe, tinuja' -na tuwu' kaboo-bohea. Aga beiwa tinuja' -na tuwu' pai' jadi' bohe, uma-hawo na'incai.

²⁷in spi in vstaja po noči in po dnevi, in seme poganja in raste, da on ne ve kako.

²⁸Ngkai tana' moto-hawo pehupaa' wua' -na. Lomo' -na rau-na pai' kaho-na to mehupa', ngkai ree huwu-mi, duu' -na mo'ihi.

²⁸Zemlja sama od sebe rodi sad: najprej steblo, potem klas, potem polno pšenico v klasu.

²⁹Kataha' -na pae, hilou-imi pue' -na ngkeni are' nasoe-ki, apa' tempo-nami mepae."

²⁹Ko pa sad dozori, precej pošlje srp, kajti prišla je žetev.

³⁰Na'uli' Yesus: "Ane Alata'ala jadi' Magau' hi dunia', beiwa kajadi' -na? Kajadi' -nale hewa lolita rapa' tohe'i:

³⁰In reče: S čim naj primerjamo kraljestvo Božje? ali v kakšni priliki naj ga upodobimo?

³¹Ria tauna to mpohawu' unto' hawi hi tana'.

³¹Ono je kakor gorčično zrno, ki je, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji,

³²Unto' toe monete' lia, meliu kakedi' -na ngkai hawe'ea unto' to ria hi dunia'. Aga ane rahawu' -i-damo pai' -i tuwu', meliu kabohe-na ngkai ngkojo to ntani' -na. Ra'a-na mopanga molanga, duu' -na rapopetai danci pai' rapengkamoui."

³²a ko je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč, in poganja velike veje, da morejo ptice nebeške gnezditi pod senco njegovo.

³³Wae-mi Yesus mpoparata Lolita Alata'ala hi ntodea hante wori' nyala lolita rapa', ntuku' pakulea' -ra mpopaha.

³³In v mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, v kolikor so jo mogli poslušati.

³⁴Uma ria to natudui' -raka ane uma hante lolita rapa'. Aga ane Hi'a-damo pai' ana'guru-na, nanotohi-miraka omea.

³⁴Brez prilike pa jim ni govoril, a na samem je učencem svojim razlagal vse.

³⁵Ncimonou' toe wo'o, Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Hilou-tamo hi dipo rano."

³⁵In jim reče tisti dan, ko se je zvečerilo: Prepeljimo se na oni kraj.

³⁶Jadi', apa' hi rala sakaya ami' -imi Yesus, pe'ongko' -rami mpalahii ntodea to hi wiwi' rano. Ria wo'o sakaya ntani' -na hi ree to mpotuku' -ra.

³⁶In pusté množico ter ga vzemo s seboj, kakor je bil v ladji; tudi druge ladjice so bile ž njim.

³⁷Ko'ia mahae, rata-mi ngolu' bohe. Ntepu'u-mi balumpa mporumpa' sakaya-ra, alaa-na neo' ponu' -mi sakaya-ra hante ue.

³⁷Kar nastane velik vihar, in valovi so se zaganjali v ladjo, da se je že napolnjevala.

³⁸Yesus leta' moto-i molunai hi wuntu sakaya. Kahilou-rami ana'guru-na mpolike-i, ra'uli' -ki: "Guru! Napa-di pai' nupelele' moto-ta neo' matala-tamoe?"

³⁸In on je bil na krmi, speč na blazini; in ga zbude in mu reko: Učenik, ali ti nič ni mar, da pogibljemo?

³⁹Pemata-nami Yesus pai' -i mpotagi ngolu' pai' balumpa, na'uli': "Mento'o-ko ngolu'! Rodo-moko balumpa!" Mento'o mpu'u-mi-hawo ngolu', pai' muu-mule' molino nculii' -mi rano.

³⁹In prebudivši se, zapreti vetru in reče morju: Umolkni, pomiri se! In preneha veter, in nastane velika tihota.

⁴⁰Na'uli' -mi Yesus mpo'uli' -raka: "Napa pai' me'eka' rahi-koie? Ha uma ria pepangala' -nie?"

⁴⁰In jim reče: Kaj ste tako plašni? ali še nimate vere?In velik strah jih obide, in govore med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu celo veter in morje pokorna?

⁴¹Me'eka' lia-ramo ana'guru-na, pai' momepololitai-ramo, ra'uli': "Hema mpu'u-idi-hana tau toii-e? Ngolu' pai' rano molino-di-hana ntuku' hawa' -na!"

⁴¹In velik strah jih obide, in govore med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu celo veter in morje pokorna?