¹Hangkani ria-ra to Parisi pai' guru agama Yahudi to ngkai Yerusalem mpohirua' -ki Yesus.

¹In snidejo se pri njem farizeji in nekateri pismarji, ki so prišli iz Jeruzalema.

²Mpohilo-ra ba hangkuja dua topetuku' Yesus ngkoni' hante uma-ra mowano ncala' ntuku' ada agama Yahudi.

²Ti so videli nekatere učencev njegovih, da jedo kruh z nečistimi, to je z neumitimi rokami.

³Apa' hawe'ea to Yahudi, mo'ipi lia-ra mpotuku' ada totu'a-ra, hangkedia' -nami hira' to mpotuku' tudui' -ra to Parisi. Ko'ia-ra ngkoni' ane ko'ia-ra mowano ntuku' ada.

³Farizeji in vsi Judje namreč ne jedo, dokler si skrbno ne umijejo rok, izpolnjujoč izročilo starih [Ali: starejšin.];

⁴Ane nculii' -ra ngkai pomako' -ra hi rala ngata, kana moniu' -ra ulu ntuku' ada kako'ia-ra mpoganga pongkoni'. Pai' wori' wo'o-pi ada to ratarima ngkai totu'a-ra to ratuku' lia, hewa rapa' -na ada mpobohoi' sangkiri', kura pai' rewa to rababehi ngkai ngkala.

⁴in kadar pridejo s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih reči je, ki so jih sprejeli in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in stolov.

⁵Toe pai' to Parisi nte guru-guru agama toera we'i mpokamaro Yesus, ra'uli': "Napa pai' ana'guru-nu, uma-ra mpotuku' ada totu'a-tae? Ngkoni' -ra, uma-ra mowano ncala'."

⁵In vprašajo ga farizeji in pismarji: Zakaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kruh z nečistimi rokami?

⁶Na'uli' Yesus: "Koi' -le, hi mali-na-wadi petuku' -ni hi Alata'ala! Makono mpu'u lolita to na'uki' nabi Yesaya owi to mpolowa-koi, hewa toi moni-na: Na'uli' Alata'ala: `Tauna tohe'era mpobila' -a hi wiwi-ra-wadi, nono-ra molaa ngkai Aku'.

⁶On pa jim reče: Dobro je prorokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: „To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene;

⁷Uma ria kalaua-ra mpopue' -a, apa' tudui' -ra tudui' manusia' -wadi, bela tudui' ngkai Aku'.'

⁷ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

⁸Jadi', hawa' Alata'ala nikalempei' moto, hiaa' moroho lia-damo pongkakamu-ni ada manusia'."

⁸Opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške.

⁹Ngkai ree, na'uli' tena-raka Yesus: "Koi' -le, pante lia-koi mpelelii' hawa' Alata'ala bona mpotuku' ada-ni moto.

⁹In jim reče: Lepo zametujete zapoved Božjo, da ohranite izročilo svoje.

¹⁰Hi rala Atura Musa te'uki' hewa toi: `Kana tabila' tuama pai' tina-ta.' Pai' `hema to mpotipo' tuama-na ba tina-na kana rapatehi.'

¹⁰Mojzes namreč je rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater svojo“ in: „Kdor preklinja očeta ali mater, naj umre“.

¹²Hiaa' koi' metudui' hewa toi: uma-pi mingki' tabila' tina pai' tuama-ta, asala ta'uli' -raka hewa toi: `Napa to masipato' kuwai' -kokoi totu'a, oti-mi kupajadi' pepue' hi Alata'ala.' Tauna to mpo'uli' hewa toe, nibahaka-imi ngkai kinolo-na mpotulungi tina pai' tuama-na.

¹¹Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev) –

¹³Jadi', Lolita Alata'ala uma nisaile', ada to nitarima ngkai totu'a-ni, tetu lau-mi to nitudui' -raka ntodea. Wori' -pidi to hewa tohe'i to nibabehi."

¹²njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji.

¹⁴Oti toe Yesus mpokio' wo'o-mi tauna to wori' bona mpomohui' -i, na'uli' -raka: "Epe omea-koi bona ni'inca:

¹³Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim, ki ste ga izročili; in mnogo temu podobnih reči počenjate.

¹⁵Nau' ba napa-napa to takoni', uma-hawo toe to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala. Kehi to mehupa' ngkai rala nono-ta, toe-die to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala-e. ((

¹⁴In pokliče k sebi zopet ljudstvo ter jim reče: Poslušajte me vsi ter umejte!

¹⁶Jadi', hema-koi to tilingaa, pe'epei lompe'!))"

¹⁵Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunaj prihaja vanj, marveč to, kar izhaja iz njega, oskrunja človeka.

¹⁷Oti toe, Yesus mpalahii tauna to wori', pai' -i mesua' hi rala tomi. Ana'guru-na mpekune' -i ba napa patuju tudui' -na toe we'i.

¹⁶Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

¹⁸Na'uli' mpo'uli' -raka: "Ha uma wo'o-koiwo nipaha-e? Pongkoni' to mesua' hi rala nganga-ta ngkai mali-na, bela-hawo toe to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala.

¹⁷In ko odide od ljudstva v hišo, ga vprašajo učenci njegovi o tej priliki.

¹⁹Apa' pongkoni' toe, uma mesua' hi rala nono-ta. Mesua' hi ta'i-ta-wadi, pai' ngkai ree kaliliu tatadi." Hante lolita-na toe, Yesus mpakanoto ka'uma-na ria pongkoni' to rapalii'.

¹⁸Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da ga vse to, kar od zunaj prihaja v človeka, ne more oskruniti?

²⁰Na'uli' tena-raka: "Aga kehi pai' gau' -ta, toe-dile to mpakada'a-ta hi poncilo Alata'ala-e, apa' kehi pai' gau' -ta toe mehupa' ngkai nono-ta.

¹⁹ker ne gre v srce njegovo, ampak v trebuh in izhaja ven. S tem je proglasil za čiste vse jedi [Ali: in gre ven po naravni poti, ki čisti vse jedi.].

²¹Ngkai nono manusia' mehupa' pekiri to dada'a, pai' alaa-na ria to mogau' sala' hi tobine ba hi tomane, manako, mepatehi,

²⁰Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni.

²²mobualo', mebagiu, metipo', pai' mpobabehi wori' nyala to dada'a. Mpokahina anu doo, mohingi', molangko nono, nakeni hina nono to dada'a, uma tuduia'.

²¹Kajti od znotraj, iz srca človeškega, izhajajo hudobne misli, nečistosti, tatvine, uboji,

²³Hawe'ea gau' dada'a to hewa toe-mi lau mehupa' ngkai nono manusia'. Toe-mi to mpakada'a tauna hi poncilo Alata'ala-e."

²²prešeštva, lakomnost, hudobnost, zvijača, požrešnost, nevoščljivo oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost.

²⁴Ngkai ree, hilou-imi Yesus hi tana' to mohu' hi ngata Tirus, pai' -i mesua' hi rala tomi. Patuju-na bona ke neo' ra'incai tauna karata-na. Aga karata-na uma ma'ala wuniia'.

²³Vse te hudobne reči izhajajo od znotraj in skrunijo človeka.

²⁶Hi ngata toe, ria wo'o hadua totina, ana' -na tobine kahawia'. Kana'epe-na totina toei karia-na Yesus hi ngata, katumai-nami mowingkotu' hi nyanyoa-na mpopetulungi, na'uli': "Popalai-ka-kuwo seta to mpohawi' ana' -ku!" Hiaa' tobine toei, bela-i to Yahudi, to Fenisia-i-hana ngkai tana' Siria.

²⁴In vstane in odide odtod, v kraje tirske in sidonske. In ko je stopil v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel o njem, ali ni se mogel prikriti.

²⁷Toe pai' na'uli' Yesus mpo'uli' -ki: "Aku', mpotulungi to Yahudi-a-kuna ulu. Uma lompe' mpo'ala' koni' ana', pai' rarora-ki dike'."

²⁵Ampak precej, ko je slišala o njem, pride žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in mu pade pred noge.

²⁸Na'uli' -mi-hawo tobine toei: "Makono moto-di Pue'. Aga dike' to hi une' meja' wo'o-hawo-le, biasa-ra ngkoni' koni' ana' to mohewu' ngkai lolo meja'."

²⁶Bila pa je žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu. In ga prosi, naj izžene zlega duha iz njene hčere.

²⁹Ngkai ree, na'uli' -mi Yesus: "Kono wo'o-kowo petompoi' -nu! Wae-pi, nculii' -moko, malai-mi seta to mpesuai' ana' -nu."

²⁷Jezus pa ji reče: Pusti, da se poprej nasitijo otroci; kajti ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

³⁰Kanculii' -nami totina toei. Rata hi tomi, nahilo ana' -na rodo-imi hi poturua-na, apa' malai mpu'u-mi seta.

²⁸Ona pa odgovori in mu reče: Da, Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.

³¹Ngkai ree, Yesus mpalahii ngata Tirus mpokaliliu pomako' -na ntara hi ngata Sidon, pai' nculii' wo'o-imi hilou hi rano Galilea, rata hi tana' Dekapolis.

²⁹In ji reče: Zavoljo te besede pojdi; zli duh je odšel iz tvoje hčere.

³²Hi ree, ria to mpokeni hadua tauna to wongo pai' to neo' uma howa' mololita. Merapi' -ra bona najama-i-hawo.

³⁰In odide na svoj dom ter najde otroka ležečega na postelji, in zli duh je bil odšel.

³³Yesus mpokeni tauna toei ngkai laintongo' ntodea. Ka'oti-na napatani' -i, nape'uso karawe-na hi tilinga-na ntimalia, mpetiliku-i, pai' -i mpojama jila' -na tauna toei.

³¹In zopet odide iz tirskih krajev in pride skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi po pokrajini Deseteromestja.

³⁴Oti toe, ngkongoa' -imi hi langi' mpo'osu' inoha' -na pai' mpo'uli': "Mobea-mi!" (Hi rala basa-ra to Yahudi, moni-na hewa toi: "Efata!")

³²In pripeljejo mu gluhega, ki je nerazločno govoril, ter ga prosijo, naj bi položil nanj roko.

³⁵Pe'epe mpu'u-imi-hawo, pai' jila' -na molengkue' -mi. Lonto' -mi-hawo pololita-na.

³³In vzame ga na stran od množice, mu položi prste svoje v ušesa in pljune in se dotakne jezika njegovega,

³⁶Ngkai ree, Yesus mpotagi-ra tauna to wori' bona neo' ra'uli' hi hema-hema napa to jadi' tohe'e. Aga nau' wae kanatagi-ra, hangkedi' -na lau-mi karatolele-na.

³⁴in pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se!

³⁷Uma mowo kakonce-ra ntodea, ntora ra'uli' -mi: "Hawe'ea to nababehi, lompe'. Tauna to wongo napaka'uri', pe'epe-ramo! Tauna to uma howa' mololita, howa' -ramo mololita!"

³⁵In odpro se ušesa njegova in razveže se vez jezika njegovega, in razločno je govoril.

³⁶In zapove jim, naj nikomur ne povedo; čim bolj jim je pa prepovedoval, tem bolj so razglaševali.In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.

³⁷In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.