¹Hi eo toe wo'o, malai-imi Yesus ngkai tomi toe hilou hi wiwi' rano, pai' -i mohura.

¹Tisti dan pa je Jezus šel iz hiše in sedel pri morju.

²Wori' lia tauna morumpu mpotololiki-i, toe pai' hilou-imi mpohawi' sakaya, mohura hi rala-na, pai' tauna to wori' mokore hi talinti.

²In zbere se pri njem veliko ljudstva, toliko, da stopi v ladjo in sede, in vsa množica je stala na bregu.

³Wori' nyala lolita rapa' natudui' -raka, na'uli': "Ria hadua topohawu' hilou mohawu'.

³In govori jim v prilikah mnogo in pravi: Glej, sejalec je šel sejat.

⁴Rala mpohawu' -na toe, ria hawua' -na to monawu' hi mata ohea. Rata danci mpotilo' hawua' toe duu' -na oti.

⁴In ko seje, pade nekaj zrnja poleg ceste, in prileté ptice in ga pozobljejo.

⁵Ria wo'o to monawu' hi tana' to watua, hangkedi' -wadi tana' -na. Hinawu' -na toe sohi' lia tuwu', apa' moreni' tana' -na.

⁵Drugo pa pade na skalnata tla, kjer nima veliko prsti, in precej požene, ker nima globoke zemlje.

⁶Kamorani' -na eo, molaju-imi duu' -na bangi, apa' uma monala rali' -na.

⁶Ko pa vzide solnce, uvene, in ker nima korenine, usahne.

⁷Ria wo'o to monawu' hi laintongo' rui. Tuwu' rui mpo'upi' hinawu' toe, alaa-na mate.

⁷Drugo pa pade med trnje, in trnje zraste ter ga zaduši.

⁸Ria wo'o hawua' to monawu' hi tana' to morudu'. Mowua' hawua' toe, ria to ha'atu ngkani ngkai hinawu' -na, ria to ono mpulu', ria to tolu mpulu'.

⁸Drugo pa pade na dobro zemljo in prinaša sad, nekatero po sto zrn, nekatero po šestdeset, nekatero po trideset.

⁹Hema-koi to tilingaa, pe'epei lompe'!"

⁹Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

¹⁰Tumai-ramo ana'guru-na mpomohui' -i, pai' -ra mepekune', ra'uli': "Guru, napa pai' mpake' lolita rapa' -ko ane mpotudui' ntodea-e?"

¹⁰In učenci pristopijo in mu reko: Zakaj jim v prilikah govoriš?

¹¹Na'uli' Yesus: "Owi, Alata'ala ko'ia mpopo'incai manusia' beiwa-i mpai' jadi' Magau' hi dunia'. Aga hewa toe lau, napopo'incai-mokoi tudui' toe. Tapi' ane ntodea-hana, uma napiliu-ra omea mpo'inca tudui' toe. Toe pai' kuwalatu-raka hante lolita rapa'.

¹¹On pa odgovori in jim reče: Ker vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.

¹²Tauna to mpotarima Lolita Alata'ala, ranotohi nono-ra bona kawoo-woria' Lolita Alata'ala to ra'inca. Aga tauna to uma dota mpotarima Lolita Alata'ala, nau' ria hangkedi' to ra'inca, ra'alai' lau-ra.

¹²Kajti kdor ima, mu bode dano in preobilno bo imel, kdor pa nima, se mu odvzame tudi to, kar ima.

¹³Toe pai' mololita hante lolita rapa' -ae ane mpololitai-a ntodea, apa' tilingaa moto-ra aga uma ra'incai batua-na to ra'epe. Mataa moto-ra aga uma ra'incai batua-na to rahilo.

¹³Zato jim govorim v prilikah, ker gledajoč ne vidijo in poslušajoč ne slišijo in ne umejo.

¹⁴Ngkai toe, madupa' -mi Lolita Alata'ala to napohowa' nabi Yesaya owi. Hewa toi moni-na: `Pe'epe moto-ra, aga uma oa' ra'incai batua-na. Pehilo moto-ra, aga hewa to uma oa' rahiloi mpu'u.

¹⁴In na njih se izpolnjuje prorokovanje Izaija, katero pravi: „S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli.

¹⁵Apa' moko'o nono-ra, mengkawongo-ra pai' mengkawero-ra: oja' -ra pehilo hante mata-ra, oja' -ra pe'epe hante tilinga-ra, oja' -ra ranotohi nono-ra. Toe pai' uma-ra mpai' nculii' hi Aku', pai' uma-ra kuwai' kalompea'.'"

¹⁵Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in umeli s srcem in se izpreobrnili, in bi jih jaz ozdravil“.

¹⁶Na'uli' wo'o-mi Yesus mpo'uli' -raka ana'guru-na: "Aga koi', uma mowo kamarasi' -ni, apa' nihilo-mi-koina napa to kubabehi, pai' ni'epe-mi-koina tudui' -ku.

¹⁶Blagor pa vašim očem, da vidijo, in vašim ušesom, da slišijo.

¹⁷Mpu'u-mpu'u ku'uli' -kokoi: wori' nabi pai' tauna to monoa' owi to doko' mpohilo napa to nihilo koi' toi, aga uma-rana rahiloi. Doko' lia-ra mpo'epe napa to ni'epe-mi koi', aga uma-rana ra'epei.

¹⁷Kajti resnično vam pravim, da so mnogi proroki in pravični želeli videti, kar vi vidite, in niso videli, in slišati, kar vi slišite, in niso slišali.

¹⁸"Pe'epei, ku'uli' -kokoi napa batua-na lolita rapa' topohawu' toe we'i.

¹⁸Čujte torej vi priliko o sejalcu!

¹⁹Hawua' to monawu' hi mata ohea mpobatuai tauna to mpo'epe moto kareba to mpo'uli' beiwa Alata'ala jadi' Magau', aga uma rapoinono. Rata anudaa' mpohagoi-ra lolita toe ngkai rala nono-ra.

¹⁹Vsakemu, kdor sliši besedo o kraljestvu, pa je ne ume, pride hudobni duh in ukrade, kar je posejano v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste.

²⁰"Hawua' to monawu' hi tana' to watua-hawo mpobatuai tauna to mpo'epe Kareba Lompe', ncaliu goe' nono-ra mpo'epe.

²⁰Kdor pa je posejan na skalnatih tleh, ta je, ki besedo posluša in jo precej z veseljem sprejme;

²¹Aga uma moroho pepangala' -ra, toe pai' uma-ra ntaha mahae. Ane rabalinai' -ra ba rapakasusa' sabana pepangala' -ra hi Kareba Lompe' toe, kamo'ungkere' -rami.

²¹toda nima korenine v sebi, temuč je nestanoviten. Kadar pa nastane stiska ali preganjanje zavoljo besede, se precej pohujšuje.

²²"Hawua' to monawu' hi olo' rui-hawo mpobatuai tauna to mpo'epe Lolita Alata'ala, aga sese' -ra ntora mpenonoi katuwu' -ra hi rala dunia' -wadi, pai' doko' -ra mporumpu rewa dunia' -wadi. Hawe'ea toe mposesei' -ra, alaa-na uma ria po'ohaa' Lolita Alata'ala hi rala nono-ra, pai' uma ria kalaua-na Lolita toe hi katuwu' -ra.

²²Kdor je pa posejan v trnju, ta je, ki besedo sliši, ali skrb tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo in ostane brez sadu.

²³"Hawua' to monawu' hi tana' to morudu' -hawo mpobatuai tauna to mpo'epe Lolita Alata'ala pai' rapoinono mpu'u. Hi tauna toe-ramo Lolita Alata'ala mowua' mpu'u. Ria to mowua' hangkedi', ria to mowua' wori', ria to mowua' wori' lia."

²³Kdor je pa posejan na dobro zemljo, ta je, ki besedo sliši in umeje; ta torej rodi sad in donaša nekateri stoteren, nekateri pa šestdeseteren, a nekateri trideseteren.

²⁴Yesus mpololita hanyala-pi lolita rapa' hi ntodea, na'uli': "Ane Alata'ala jadi' Magau' hi dunia', kajadi' -na hewa jarita toi: Hadua topobonea hilou mpohawu' hinawu' to lompe' hi bonea-na.

²⁴Drugo priliko jim predloži, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na njivi svoji.

²⁵Rala-na hamengi bula tauna leta', rata bali' -na topobonea toei, mpohawui' bonea toe hante wua' kowo' to neo' hibalia pae poraui-na, pai' -i malai.

²⁵Medtem pa, ko so ljudje spali, pride njegov sovražnik in poseje ljuljke med pšenico in odide.

²⁶Tuwu' mpu'u-mi pae toe duu' -na huwu, incana wo'o-mi-hawo kowo' hi olo' pae.

²⁶Ko pa zraste setev in donese sad, se pokaže tudi ljuljka.

²⁷Rata-ramo to ngkoni' gaji' mpo'uli' -ki topobonea toei: `Tuama, hawua' to lompe' moto-di to tahawu' -e. Ngkaiapa-di kowo' toe-e ria?'

²⁷Pridejo pa hišnega gospodarja hlapci in mu reko: Gospod, nisi li dobrega semena posejal na svoji njivi? Odkod je pa prišla vanj ljuljka?

²⁸"Na'uli' pue' bonea toei: `Tetu-le pobago bali' -ta.' "Ngkai ree, ra'uli' wo'o-mi to ngkoni' gaji' toera: `Ane nupokono, hilou kiwuka kowo' toe ria!'

²⁸On pa jim reče: Sovražnik je to storil. Hlapci mu pa reko: Hočeš li torej, da gremo in jo izplevemo?

²⁹"Na'uli' pue' bonea: `Neo', apa' ane niwuka kowo' -na, nipoiwukai mpai' pae-na.

²⁹On pa veli: Ne! da ne bi kdaj, trgaje ljuljko, izrovali ž njo vred pšenice.

³⁰Pelele' moto-mi kowo' tuwu' hangkaa-ngkania hante pae, duu' -na tempo mepae. Kuhubui-ra-damo topepae mpowuka ulu kowo', rarumpu, ratomo' pai' rasuwe. Oti toe, pai' lako' rapalimpuru-di pae-e, pai' ratimamahi hi rala wilulu-ku.'"

³⁰Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve, in v čas žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in zvežite jo v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v žitnico mojo.

³¹Oti toe Yesus mpo'uli' tena hanyala-pi lolita rapa' hi ntodea, na'uli': "Ane Alata'ala jadi' Magau' hi dunia', kajadi' -na hewa jarita toi: Ria hadua tauna ngala' unto' hawi, lou nahawu' hi pampa-na.

³¹Drugo priliko jim predloži, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vseje na njivi svoji.

³²Unto' toe monete' lia, meliu kakedi' -na ngkai unto' to ntani' -na. Aga ane tuwu' -i-damo, meliu-mi kabohe-na ngkai ngkojo to ntani' -na. Tuwu' -i hewa hangkaju kaju, alaa-na rata danci mpobabehi peta-ra hi ra'a-na."

³²To je res najdrobnejše izmed vseh semen: kadar pa zraste, je večje od zelišč in postane drevo, da prileté ptice nebeške in si delajo gnezda po vejah njegovih.

³³Ria-pi hanyala lolita rapa' to na'uli' hi ntodea. Na'uli': "Ane Alata'ala jadi' Magau' hi dunia', kajadi' -na hewa toi: Hadua tobine mpo'ala' ragi hangkedi', nagalo hante lunu to wori'. Mahae-hae, woke' -mi omea."

³³Drugo priliko jim pove: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga vzame žena in primesi trem mericam moke, dokler se vse ne skvasi.

³⁴Yesus mpotudui' ntodea hawe'ea toe we'i lau mpake' lolita rapa'. Uma ria to natudui' -raka ane uma hante lolita rapa'.

³⁴Vse to je govoril Jezus množicam v prilikah, in brez prilike jim ni govoril,

³⁵Ngkai toe, madupa' -mi lolita to na'uki' nabi owi-e: Kutudui' -ra hante lolita rapa'. Kuparata-raka tudui' to tewunii' ngkai lomo' kajadi' dunia'."

³⁵da se izpolni, kar je rečeno po proroku, ki pravi: „V prilikah odprem usta svoja, pripovedoval bom, kar je skrito od ustanovitve sveta“.

³⁶Oti toe, Yesus mpalahii tauna to wori' toera, pai' -i mesua' hi rala tomi. Tumai-ramo ana'guru-na mpomohui' -i, ra'uli': "Guru, uli' -kakai pe' batua lolita rapa' kowo' to hi olo' pae-e."

³⁶Tedaj razpusti ljudstvo in pride domov. In pristopijo k njemu učenci njegovi, rekoč: Razloži nam priliko o ljuljki na njivi.

³⁷Na'uli' Yesus: "Pue' bonea to mpohawu' hawua' to lompe' -le, mpobatuai Aku' -mi, Ana' Manusia'.

³⁷On pa odgovori in reče: Sejalec dobrega semena je Sin človekov.

³⁸Bonea, mpobatuai dunia' toi. Hawua' to lompe', mpobatuai tauna to jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na. Kowo' mpobatuai tauna to mpotuku' Magau' Anudaa'.

³⁸Njiva pa je svet, a dobro seme, to so sinovi kraljestva, ljuljka pa so sinovi hudobnosti;

³⁹Bali' to mpohawu' kowo', hi'a-mi Magau' Anudaa'. Tempo mepae, mpobatuai Eo Kiama. Pai' tauna topepae, mpobatuai mala'eka.

³⁹sovražnik, ki jo poseva, je hudič; žetev je pa konec sveta, a ženjci so angeli.

⁴⁰Hewa kowo' rarumpu pai' rasuwe, wae wo'o mpai' tauna to dada'a nto'u Eo Kiama.

⁴⁰Kakor torej ljuljko pobirajo in v ognju sežigajo, tako bode na koncu tega sveta.

⁴¹Aku' Ana' Manusia' mpohubui mala'eka-ku hilou mporumpu hawe'ea to dada'a pai' hawe'ea to mepahala'nawu' ngkai laintongo' ntodea-ku.

⁴¹Sin človekov pošlje angele svoje, in pobero iz kraljestva njegovega vse, kar napravlja pohujšanje, in tiste, ki delajo krivico,

⁴²Hawe'ea tauna toera ratadi hi rala apu to wewo'. Hi ria-ra mpai' ntora geo' pai' ntodohaka.

⁴²in jih vržejo v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmi.

⁴³Tapi' tauna to monoa' po'ingku-ra, uma mpai' mowo kabohe tuwu' -ra nto'u toe. Mehini-ra hewa eo hi rala Kamagaua' Alata'ala Tuama-ra. Hema to tilingaa, pe'epei lompe'!"

⁴³Tedaj se bodo svetili pravični kakor solnce v svojega Očeta kraljestvu. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

⁴⁴Na'uli' Yesus: "Ane kita' jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na, toe meliu kalompe' -na ngkai hawe'ea to ntani' -na. Kajadi' -na hewa lolita rapa' toi: Hadua tauna mporua' bulawa to tetawu hi rala tana', masuli' lia oli-na, kaliliu natawuhi nculii'. Ngkai kagoe' nono-na, kahilou-nami hi tomi-na mpobalu' hawe'ea rewa-na, na'oli-ki tana' pomporuaa' -na bulawa toe.

⁴⁴Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na polju, katerega človek najde in skrije, in od veselja gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto polje.

⁴⁵"Wae wo'o, ane kita' jadi' ntodea-na Alata'ala hi rala Kamagaua' -na, kajadi' -na hewa lolita rapa' toi: Ria hadua padaga to mpali' hanyala watu to rahanga' mutiara.

⁴⁵Zopet je podobno nebeško kraljestvo kupcu, ki išče lepih biserov.

⁴⁶Wae kanarua' -na hameha' mutiara to masuli' lia oli-na, kahilou-nami mpobalu' hawe'ea rewa-na, pai' na'oli-ki mutiara toe.

⁴⁶In ko najde eden dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.

⁴⁷"Ane Alata'ala jadi' Magau' hi dunia', kajadi' -na hewa lolita rapa' toi: Hameha' jala' to bohe ratene' hi rala rano. Wori' nyala bau' mesua' hi rala-na.

⁴⁷Zopet je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki se vrže v morje in zajme rib vsake vrste.

⁴⁸Ka'ihia' -nami jala', topebau' mpohore jala' -ra hilou hi role-na, pai' mohura-ramo mpopelihi bau' woko' jala' -ra. To lompe' rapuna' hi pontu'ua-ra, to uma lompe' rapetadi.

⁴⁸Ko se napolni, jo izvlečejo na breg, in sedejo in pobero, kar je dobro, v posode, a kar je slabo, pomečejo proč.

⁴⁹Wae-mi mpai' hi Eo Kiama-e: mala'eka-mala'eka hilou mpogaa' tauna to dada'a pai' tauna to monoa'.

⁴⁹Tako bode na koncu sveta. Angeli pridejo in ločijo hudobne izmed pravičnih

⁵⁰Tauna to dada'a rapetadi hi rala apu naraka. Hi ria-ra mpai' ntora geo' pai' ntodohaka."

⁵⁰in jih vržejo v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmi.

⁵¹Oti toe, Yesus mpekune' -ra ana'guru-na, na'uli': "Ha nipaha wa lolita rapa' -ku toe-e we'i lau?" Ratompoi': "Kipaha moto."

⁵¹Reče jim: Ste li vse to razumeli? Reko mu: Da.

⁵²Ngkai ree, na'uli' wo'o-miraka: "Ane wae, oi wo'o-pi hanyala lolita rapa' -ku: Ane ria guru agama Yahudi to mpopetudui' tudui' to mpo'uli' kamoparenta-na Alata'ala jadi' Magau' -ta, guru agama toe ma'ala rarapai' -ki pue' tomi: ngkai pontimamahia rewa-na na'ue' pai' napopehuwu rewa to hae pai' rewa to bo'u wo'o."

⁵²On jim pa reče: Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec za nebeško kraljestvo, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz zaklada svojega staro in novo.

⁵³Kahudu-na Yesus mpololita hawe'ea lolita rapa' toe, malai-imi ngkai ree,

⁵³In zgodi se, ko konča Jezus te prilike, odide odtod.

⁵⁴hilou hi ngata-na moto. Hi ria-i metudui' hi rala tomi posampayaa. Konce-ramo tauna to mpo'epe lolita-na, ra'uli': "Hema-di to mpotudui' -i pai' -i pante hewa toe-e? Pai' ngkaiapa baraka' -na mpobabehi anu mekoncehi-e?

⁵⁴In prišedši v domovino svojo, jih uči v njih shodnici, tako da se zavzemajo in govoré: Odkod temu ta modrost in take moči?

⁵⁵Bo ana' topowangu tomi-i-wadi-hawo. Tina-na, Maria. Ompi' -na hira' Yakobus, Yusuf, Simon pai' Yudas.

⁵⁵Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija in bratje njegovi Jakob in Jožef in Simon in Juda?

⁵⁶Ompi' -na tobine, ria omea wo'o-ra dohe-ta hi rehe'i. Napa-di-hana pai' ria-ki baraka' -na mpobabehi hawe'ea toe-e lau?"

⁵⁶in niso li vse sestre njegove pri nas? Odkod torej temu vse to?

⁵⁷Toe pai' oja' -ra mepangala' hi Yesus. Ngkai ree, Yesus mpo'uli' -raka: "Hadua nabi bate rabila' hiapa kahilouaa-na. Aga hi ngata-na pai' hi tomi-na moto, uma lau-i rabila'."

⁵⁷In pohujševali so se nad njim. Jezus pa jim reče: Nikjer ni prorok brez časti, razen v domovini in na domu svojem.In ni storil ondi mnogo čudežev zavoljo njih nevere.

⁵⁸Toe pai' Yesus uma mpobabehi wori' tanda mekoncehi hi ria, apa' uma-ra mepangala'.

⁵⁸In ni storil ondi mnogo čudežev zavoljo njih nevere.