¹"Ane rata nculii' -apa mpai' jadi' Magau', kajadia' hewa lolita rapa' toi: Hampulu' toronaa mopatuju hilou mpotomu topemua', hore-hore ngkeni hulu' -ra.

¹Tedaj bode nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilnice svoje in šle ženinu naproti.

²Lima-ra to wojo, lima-ra to monoto nono-ra.

²Pet pa jih je bilo nespametnih in pet modrih.

³Lima toronaa to wojo toera, ngkeni moto-ra hulu' -ra, aga uma-ra ngkeni lana.

³Zakaj tiste nespametne so vzele svetilnice svoje, olja pa niso vzele s seboj.

⁴Lima toronaa to monoto nono-ra mpokeni hulu' -ra hante lana talaa-ra.

⁴Modre pa so vzele olje v posodah svojih s svetilnicami vred.

⁵Apa' mahae rahi karata topemua', tetunu' -ramo toronaa toera, ka'omea-na leta' omea-ramo.

⁵Ko se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale.

⁶"Mentongo' bengi-mi, lako' ria-di tauna to mekio', ra'uli': `Etu-imi tumai topemua'! Mai-mokoi mpotomu-i.'

⁶Opolnoči pa nastane hrup: Glej, ženin! Pojdite mu naproti!

⁷Pemata-rami toronaa to hampulu' toera, hore-hore mporodo hulu' -ra.

⁷Tedaj vstanejo vse te device in olepšajo svetilnice svoje.

⁸Toronaa to wojo mpo'uli' -raka ema' -ra to monoto nono-ra: `Bale, mai-kaiwo lana-ni hangkedi', neo' mate-mi-kaina hulu' -kai.'

⁸Nespametne pa reko modrim: Dajte nam olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo.

⁹"Ratompoi' to monoto nono-ra toera: `Uma-kaiwo hono'! Hilou-mokoi ulu me'oli hi topobalu' lana.'

⁹Modre jim pa odgovore in reko: Ne, da morda ne zmanjka nam in vam. Pa pojdite rajše k prodajalcem in si ga kupite.

¹⁰Hilou-ramo-rawo toronaa to wojo toera mpo'oli lana. Lingku' -ra hilou, rata mpu'u-imi topemua'. Lima toronaa to monoto toera, apa' rodo ami' -mi-rana hulu' -ra, kaliliu mesua' -ramo dohe topemua' rala tomi posusaa', pai' wobo' ra'unca-mi.

¹⁰Ko pa gredo kupovat, pride ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, odidejo ž njim na svatovščino; in vrata se zapro.

¹¹"Oti toe rata wo'o-ramo-rawo toronaa to wojo toera. Mekio' -ra ngkai mali-na, ra'uli': `Pue'! Pue'! Bea-kaka-kaiwo wobo'!'

¹¹Poslej pa pridejo tudi druge device, rekoč: Gospod, gospod, odpri nam!

¹²"Na'uli' topemua': `Uma-koi ku'incai.'"

¹²On pa odgovori in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas.

¹³Napohudu Yesus lolita rapa' -na toe hewa toi: "Toe pai' kana mo'inga' -inga' -koi, apa' uma ni'incai nto'uma-a rata.

¹³Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.

¹⁴"Ane rata nculii' -apa mpai' jadi' Magau', kajadi' -na hewa lolita rapa' tohe'i: Hadua maradika mopatuju hilou hi ngata to molaa. Kako'ia-na me'ongko', mpokio' -i pahawaa' -na napontonui doi-na, bona lingku' -na rapopodaga rapali' -ki donihi-na.

¹⁴Kajti bo kakor človek, odpravljajoč se na pot, ki pokliče hlapce svoje in jim izroči premoženje svoje,

¹⁵Nawai' -ra hore-hore ntuku' pakulea' -ra. Hadua nawai' lima ncobu doi bulawa, to hadua roncobu, pai' to hadua wo'o hancobu. Pai' -i me'ongko' -mi.

¹⁵in dá enemu pet talentov, drugemu pa dva, a drugemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti; in odpotuje.

¹⁶Pahawaa' to mporata lima ncobu doi bulawa toei, kaliliu napopodaga mpali' donihi-na, narata mpu'u-mi donihi-na lima ncobu wo'o.

¹⁶Zdajci gre tisti, ki je prejel pet talentov, in kupčuje ž njimi, in pridobi drugih pet talentov.

¹⁷Wae wo'o pahawaa' to mporata roncobu, narata wo'o-hawo donihi-na roncobu.

¹⁷Tako tudi tisti, ki je prejel dva, pridobi druga dva.

¹⁸Aga pahawaa' to mporata hancobu-wadi, hilou-i mpokae tana' napontawui doi maradika-na.

¹⁸Tisti pa, ki je prejel enega, odide in ga zakoplje v zemljo in skrije srebro gospodarja svojega.

¹⁹"Mahae ngkai ree, nculii' -imi maradika toei, pai' nakio' -ra pahawaa' -na, napongincai pompewili' -ra doi-na.

¹⁹Čez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev in napravi ž njimi račun.

²⁰Pahawaa' to mporata lima ncobu doi bulawa, tumai-i mpotonu hi maradika-na hampulu' ncobu, na'uli': `Maradika, to nutonu-ka wengi lima ncobu. Hilo, oi-mi ana' -na, lima ncobu wo'o.'

²⁰In pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, rekoč: Gospod, pet talentov si mi izročil; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov.

²¹"Na'uli' maradika-na: `Lompe' -mi! Nupopomako' lompe' pobago to kuwai' -koko. Wae-pi, apa' lawi' monoa' -ko hi to hangkedi', kusarumaka lau-moko hi to wori'. Mai-moko, mo'oha' hante aku', pai' goe' -moko hangkaa-ngkania hante aku'.'

²¹Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.

²²"Pahawaa' to mporata roncobu doi bulawa, rata wo'o-imi-hawo, na'uli': `Maradika, roncobu wengi to nuwai' -ka. Hilo, oi-mi ana' -na roncobu wo'o.'

²²Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, pristopi in reče: Gospod, dva talenta si mi izročil, glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta.

²³"Na'uli' maradika toei: `Lompe' -mi! Nupopomako' lompe' pobago to kuwai' -koko. Wae-pi, apa' lawi' monoa' -ko hi to hangkedi', kusarumaka lau-moko hi to wori'. Mai-moko, mo'oha' hante aku', pai' goe' -moko hangkaa-ngkania hante aku'.'

²³Reče mu gospod njegov: Dobro, vrli in zvesti hlapec, v malem si bil zvest, nad veliko te postavim; pojdi v gospoda svojega veselje.

²⁴"Oti toe, rata wo'o-imi-hawo pahawaa' to mporata hancobu, na'uli': `Maradika, ku'inca kaseke-nu. Nupepae to bela-kowo hinu'a-nu, nu'ala' to uma nukarokoi.

²⁴Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel en talent, in reče: Gospod, vedel sem, da si trd človek; žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel;

²⁵Me'eka' -a, toe pai' hilou-a mpowuni doi-nu hi rala tana'. Jadi', ohe'i-mi doi-nu nculii'.'

²⁵in ker sem se bal, sem šel in skril talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš, kar je tvojega.

²⁶"Na'uli' -mi maradika toei: `Iko pahawaa' to dada'a pai' to lose! Ane nu'inca kampepae-ku to bela hinu'a-ku, ane nu'inca kampo'ala' -ku to uma kukarokoi,

²⁶Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel;

²⁷napa pai' uma nupopesua' lau doi-ku hi bank, bona ane rata-apa, kurua' nculii' hante ana' -na!'

²⁷zato bi bil moral dati moje srebro menjalcem, in jaz bi bil po svojem prihodu prejel, kar je mojega, z obrestmi.

²⁸Na'uli' wo'o-mi maradika toei hi pahawaa' kahadua-na: `Ala' doi to hi hi'a, wai' -ki to ria-ki hampulu' ncobu.

²⁸Vzemite mu torej talent in dajte tistemu, ki ima deset talentov.

²⁹Apa' tauna to rasarumaka hante anu to rawai' -ki, rawai' tena-i-pidi bona kawoo-woria' -ki. Aga tauna to uma rasarumaka, anu hangkedi' to ria hi hi'a, ra'alai' lau-imi.

²⁹Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo, in preobilo bo imel; onemu pa, ki nima, se vzame tudi to, kar ima.

³⁰Pai' pahawaa' to uma motuju tetui, petadi-imi hi mali-na hi kabengia-na. Hi ria-i ntora geo' pai' ntodohaka.'

³⁰In nepridnega hlapca vrzite v zunanjo temo; tam bode jok in škripanje z zobmi.

³¹"Aku' Ana' Manusia', ane rata nculii' -apa mpai', mehini mpu'u-mi baraka' -ku, pai' radohei-a hawe'ea mala'eka-ku. Mohura-a mpai' moparenta hewa Magau' hi pohuraa to ncola.

³¹Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave.

³²Hawe'ea manusia' morumpu hi nyanyoa-ku pai' kugaa' -ra jadi' rontuda, hewa hadua topo'ewu mpogaa' bima ngkai kebe'.

³²In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov,

³³Tauna to mpobabehi konoa Alata'ala kupahantuda hi mali ka'ana-ku, pai' tauna topesapuaka hi mali ki'ii-ku.

³³in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo.

³⁴"Pai' Aku' Magau', ku'uli' -raka to hi mali ka'ana-ku: `Mai-mokoi to nagane' Tuama-ku! Mesua' -mokoi hi rala Kamagaua' -ku, po'ohaa' -ni kuporodo ami' -mikokoi ngkai lomo' kajadi' dunia'.

³⁴Tedaj poreče Kralj tistim na desnici svoji: Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta.

³⁵Apa' nto'u-ku mo'oro', niwai' -a pongkoni'. Ngkamara-a, niwai' -a ue ininu. Liu-a hi tomi-ni, nipopehani-a.

³⁵Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho;

³⁶Uma ria pohea-ku, niwai' -a pohea. Peda' -a, nikinomo-a. Hi rala tarungku' -a, nipencuai' -a.'

³⁶nag, in oblekli ste me; bolan, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni.

³⁷"Metompoi' -ra to hi mali ka'ana-ku, ra'uli': `Pue', nto'uma-ko kihilo mo'oro' pai' kiwai' -ko koni', ba ngkamara pai' kiwai' -ko ue?

³⁷Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, in smote nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?

³⁸Nto'uma-ko liu hi tomi-kai, pai' kipopehani-ko? Nto'uma-ko kihilo uma ria pohea-nu, pai' kiwai' -ko pohea?

³⁸Kdaj smo te pa videli tujca, in smo te vzeli pod streho? ali nagega, in smo te oblekli?

³⁹Nto'uma-ko kihilo peda' ba hi rala tarungku', pai' tilou-kai mpencuai' -ko?'

³⁹Kdaj smo te pa videli bolnega ali v ječi, in smo prišli k tebi?

⁴⁰"Pai' Aku' Magau', kutompoi' -ra: `Bona ni'inca: napa to nibabehi mpotulungi ompi' -ku tohe'ira lau, nau' hadua ompi' -ku to kedi' lia katuwu' -na, batua-na, hibalia nibabehi hi Aku' -mi.'

⁴⁰In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.

⁴¹"Oti toe mpai', ku'uli' -raka to hi mali ki'ii-ku: `Malai-mokoi ngkai rei, koi' to natotowi Tuama-ku! Mesua' -mokoi hi rala apu to jela' ncuu, to raporodo ami' -miki Magau' Anudaa' pai' mala'eka to mpotuku' -i.

⁴¹Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in angelom njegovim!

⁴²Apa' nto'u-ku mo'oro', uma-a niwai' koni'. Ngkamara-a, uma-a niwai' ue ininu.

⁴²Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti, žejen, in niste mi dali piti; tujec sem bil, in niste me vzeli pod streho;

⁴³Liu-a hi tomi-ni, uma-a nipopehani. Uma ria pohea-ku, uma-a niwai' pohea. Peda' -a, hi rala tarungku' -a, uma-a nipencuai'.'

⁴³nag, in niste me oblekli; bolan in v ječi, in niste me obiskali.

⁴⁴"Ra'uli' wo'o-mi-rawo mpai' mpo'uli' -ka: `Pue', nto'uma-ko kihilo mo'oro' ba ngkamara ba hewa tauna toliu, ba uma-ko moheai, ba peda' ba ratarungku', pai' uma-ko kitulungi?'

⁴⁴Tedaj mu odgovore tudi oni, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli?

⁴⁵"Pai' Aku' Magau', kutompoi' -ra: `Bona ni'inca: apa' uma-koina nitulungi-ra tauna to kedi' tuwu' -ra tohe'i-era lau, batua-na, Aku' -mi to uma nitulungi tetu-e.'"

⁴⁵Nato jim odgovori, rekoč: Resnično vam pravim, česarkoli niste storili enemu teh najmanjših, niste meni storili.In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.

⁴⁶Napohudu Yesus lolita-na, na'uli': "Hawe'ea tauna to dada'a toera lau ratadi hi rala naraka pai' rahuku' duu' kahae-hae-na, pai' tauna to monoa' mporata katuwua' to lompe' duu' kahae-hae-na."

⁴⁶In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.