¹Mepupulo ngkii, hawe'ea imam pangkeni pai' totu'a to Yahudi mpobotuhi: Yesus kana rapatehi.

¹Ko pa napoči jutro, se posvetujejo vsi višji duhovniki in starejšine ljudstva zoper Jezusa in sklenejo, da ga izroče smrti.

²Jadi', rahoo' -imi pai' rakeni hilou rabua' hi Gubernur Pilatus.

²In ga zvežejo in odpeljejo ter izroče deželnemu poglavarju Pilatu.

³Ane Yudas, to mpobalu' Yesus hi bali' -na toei, kana'inca-na karahuku' mate-na mpai' Yesus, soho' -mi nono-na. Kahilou-nami hi imam pangkeni pai' totu'a to Yahudi, napoponculi' -raka doi pera' to tolu mpulu' mpepa',

³Tedaj se Juda, izdajalec njegov, videč, da so ga obsodili, skesa in vrne trideset srebrnikov višjim duhovnikom in starejšinam,

⁴pai' na'uli': "Mojeko' -ama! Mpobalu' -a-kuna tauna to uma masala', alaa-na rahuku' mate-i!" Ratompoi' -i: "Napa ki'uli' kai'! Iko moto-kowo pue' sala'!"

⁴rekoč: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam mar? Ti glej!

⁵Ngkai ree, Yudas mpetadi doi tohe'e hi rala Tomi Alata'ala, pai' -i hilou mengkahunca'.

⁵In vrže srebrnike v svetišče in pobegne; ter odide in se obesi.

⁶Imam pangkeni mpotima' doi toe, pai' ra'uli': "Doi toi, doi posula' raa'. Ntuku' atura agama, doi to hewa tohe'e uma ma'ala rapuna' hi rala peti' pompunaa' doi pepue' hi Tomi Alata'ala."

⁶Višji duhovniki pa vzemo srebrnike in reko: Ne smemo jih dejati v tempeljski zaklad, ker so krvav denar.

⁷Hibalia-mi pohawa' -ra, doi toe ra'oli-ki tana' to rahanga' Tana' Topobabehi Kura, bona tana' toe rapontanai-raka tauna to bela-ra to Yahudi.

⁷Posvetovali so se pa in kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcem.

⁸Toe pai' tana' toe rahanga' Tana' Raa' duu' tempo toi.

⁸Zato se imenuje tista njiva ‚Krvava njiva‘ do današnjega dne.

⁹Hante babehia-ra toe, madupa' -mi napa to nalowa nabi Yeremia owi, hewa toi moni-na: "Ntuku' ada to Israel, oli hadua batua tolu mpulu' doi pera'. Jadi', ra'ala' -mi tolu mpulu' doi pera' toe,

⁹Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno po proroku Jeremiju, ki pravi: „In vzeli so trideset srebrnikov, ceno cenjenega, ki so ga cenili nekateri sinov Izraelovih,

¹⁰pai' ra'oli-ki tana' topobabehi kura. Tohe'e majadi' ntuku' hawa' Pue' Alata'ala hi aku'."

¹⁰in so jih dali za lončarjevo polje, kakor mi je naročil Gospod“.

¹¹Ane Yesus we'i, karakeni-na hi Gubernur Pilatus, mokore-i hi nyanyoa-na. Pilatus mpekune' -i: "Ha Iko mpu'u-mi Magau' to Yahudi-e?" Na'uli' Yesus: "Wae mpu'u, hewa to nu'uli' tetu."

¹¹A Jezus je stal pred poglavarjem. In vpraša ga poglavar, rekoč: Si ti kralj Judov? Jezus pa mu reče: Ti praviš.

¹²Imam pangkeni pai' totu'a to Yahudi mpodulu mpakilu-i. Aga uma-i winihi.

¹²In ko ga višji duhovniki in starejšine tožijo, ne odgovori ničesar.

¹³Toe pai' Pilatus mpo'uli' -ki Yesus: "Ha uma nu'epei hawe'ea to rapakilu-kokoe?"

¹³Tedaj mu reče Pilat: Ne slišiš li, kaj vse zoper tebe pričajo?

¹⁴Uma hamelaa nahono' Yesus, alaa-na napokakonce lia Gubernur.

¹⁴In ni mu odgovoril ne na eno besedo, da se je poglavar zelo čudil.

¹⁵Butu eo bohe Paskah, Gubernur biasa mpobahaka hadua tauna to ratarungku', ba hema konoa ntodea.

¹⁵Na praznik pa je imel poglavar navado, da je izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli.

¹⁶Jadi', mpae toe, ria hadua to ratarungku' to ra'inca lia ntodea. Hanga' -na Yesus Barabas.

¹⁶Imeli so pa takrat glasovitega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba.

¹⁷Jadi', hi pohura-na Pilatus mpohurai kara-kara Yesus toe, wori' -mi tauna morumpu. Mepekune' Pilatus mpekune' -ra: "Hema to nipokono kubahaka-kokoi mpae tohe'i? Yesus Barabas, ba Yesus to rahanga' Kristus-di?"

¹⁷Ko se torej zbero, jim reče Pilat: Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?

¹⁸Pilatus mpo'uli' hewa toe, apa' na'inca ka'uma-na-hawo masala' -i Yesus; pangkeni to Yahudi mpotonu Yesus hi hi'a apa' kamohingi' -ra-wadi.

¹⁸Kajti vedel je, da so mu ga izdali iz zavisti.

¹⁹Nto'u pohura-na Pilatus hi pohuraa pobotuhia toe, rata suro ngkai tobine-na to mpo'uli' -ki: "Neo' -konae' nuhuku' -i tauna to uma masala' tetui! Apa' ngkai Hi'a alaa-ku mo'ompo' to mekoroi' bengi ngone-e."

¹⁹Ko pa sedi na sodnem stolu, pošlje k njemu žena njegova, rekoč: Ničesar ne imej opraviti s tem pravičnim, kajti veliko sem pretrpela danes v spanju zavoljo njega.

²⁰Aga imam pangkeni pai' totu'a to Yahudi, kaliliu moto-ra mpo'ukei' ntodea, ra'uli' -raka: "Perapi' -koi hi Gubernur bona Barabas nabahaka, pai' Yesus to nahuku' mate!"

²⁰A višji duhovniki in starejšine pregovore množice, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa pogube.

²¹Jadi', mepekune' Gubernur Pilatus hi ntodea, na'uli': "Ngkai hira' rodua tohe'i, hema to nipokono kubahaka-kokoi?" Ratompoi': "Barabas!"

²¹Poglavar pa izpregovori in reče: Katerega teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa reko: Baraba!

²²Napekune' tena Pilatus: "Ane wae, kupopai-imi Yesus to rahanga' Kristus?" Metompoi' -ra omea: "Raparika' -i!"

²²Reče jim Pilat: Kaj naj storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Vsi mu reko: Križaj ga!

²³Mepekune' tena-i-pidi Pilatus: "Hiaa' napa sala' -na?" Rapesukui lau-mi mejeu': "Parika' -imi!"

²³Poglavar pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj vpijejo: Križaj ga!

²⁴Ka'omea-na nahilo Pilatus uma-pi ria kalaua-na mpololitai-ra, apa' kameroo-rodoa' lau-ramo. Toe pai' na'ala' ue napowano hi nyanyoa ntodea pai' na'uli': "Mowano-a! Bona nihilo, ka'uma-na-kuwo kugalo kanipatehi-na tau toii! Koi' moto-koiwo to mpotangku."

²⁴Ko torej Pilat vidi, da nič ne opravi, ampak da nastaja še večji hrup, vzame vode in si umije roke pred ljudstvom, rekoč: Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega. Vi glejte!

²⁵Metompoi' ntodea, ra'uli': "Io', kai' moto-kaiwo pai' hante muli-kai to mpokolo kamate-na."

²⁵In vse ljudstvo odgovori in reče: Kri njegova pridi na nas in na naše otroke!

²⁶Ngkai ree, nabahaka-miraka Barabas, pai' nahubui tantara-na mpoweba' Yesus. Oti toe natonu-miraka bona raparika'.

²⁶Tedaj jim izpusti Baraba; Jezusa pa, ko ga je dal bičati, izroči, naj ga križajo.

²⁷Oti toe, tantara Gubernur mpokeni Yesus mesua' hi rala tomi Gubernur, pai' -ra mpokio' hawe'ea doo-ra tumai mpotipuhi-i.

²⁷Tedaj vzemo poglavarjevi vojščaki Jezusa v sodno palačo in zbero zoper njega vso trumo;

²⁸Raroncu-ki pohea-na pai' rapasuai' -i baju to mperelei to hewa baju magau'.

²⁸in ga slečejo in mu oblečejo škrlaten plašč.

²⁹Rababehi hameha' songko ngkai walaa to morui to hewa songko magau', pai' rasongkoi-ki. Rawai' wo'o-i lua' hameha' hi pale ka'ana-na, hewa lua' to nakamu magau', pai' -ra mowingkotu' hi nyanyoa-na, ra'uli': "Wori' tabe, Magau' to Yahudi!"

²⁹In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo in trst v desnico njegovo, ter poklekujejo pred njim in ga zasramujejo, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judov!

³⁰Ra'uelikui-i pai' ra'ala' lua' to hi pale-na rapao' -ki woo' -na.

³⁰In pljujejo nanj in vzemo trst in ga bijejo po glavi.

³¹Ka'oti-na rapopo'ore' hewa toe, raroncu-mi baju to rabajui-ki we'i pai' ra'uncoi' nculii' -i pohea-na moto-mi. Oti toe rakeni-imi hilou hi mali ngata bona raparika'.

³¹In ko se mu nasmejajo, mu slečejo plašč in mu oblečejo njegovo obleko; ter ga odpeljejo, da ga križajo.

³²Hi lengko ohea hirua' -ra hante hadua tauna to rahanga' Simon to Kirene. Tantara to Roma mpewuku Simon toe mpopaha'a kaju parika' -na Yesus.

³²Gredoč pa iz mesta, naleté na človeka iz Cirene, po imenu Simona; tega prisilijo, naj mu ponese križ.

³³Uma mahae rata-ramo hi po'ohaa' to rahanga' Golgota, batua-na Bulu' Banga'woo'.

³³In ko pridejo na mesto, ki se imenuje Golgota, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave,

³⁴Hi ree, Yesus rapopo'inui anggur to ragalo hante pokuli' to mopai'. Ka'oti-na napemita, oja' -i mpo'inu.

³⁴mu dado piti vina, mešanega z žolčem; in ko je okusil, ni hotel piti.

³⁵Raparika' -imi, pai' pohea-na rabagi-bagi hante ntene' undi hewa pompenoa' -ra.

³⁵Ko ga pa razpno na križ, si razdele obleko njegovo, metaje kocko.

³⁶Oti toe, mohura-ramo hilau mojaga.

³⁶In sedejo tam in ga stražijo.

³⁷Hi kaju parika' -na hi lolo woo' -na rapataka' hampepa' papan. Hi papan toe te'uki' napa to rapakilu-ki Yesus, hewa toi moni-na: TOI-MI YESUS MAGAU' TO YAHUDI.

³⁷In denejo mu nad glavo krivdo njegovo napisano: TA JE JEZUS, KRALJ JUDOV.

³⁸Ria wo'o rodua toperampaki raparika' dohe-na, hadua mali ka'ana-na hadua mali ki'ii-na.

³⁸Tedaj križajo ž njim dva razbojnika, enega na desno in enega na levo.

³⁹Tauna to liu hi ree, ngkololi-ra mpopo'ore' -i,

³⁹A mimohodeči so ga preklinjali, majoč z glavami svojimi

⁴⁰ra'uli': "Nu'uli' -kona mpogero-ko Tomi Alata'ala pai' nuwangu nculii' rala-na tolu eo! Ane Ana' Alata'ala mpu'u-ko, tulungi woto-nu moto! Mana'u-moko ngkai kaju parika' tetu!"

⁴⁰in govoreč: Ti, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš, pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi s križa!

⁴¹Wae wo'o imam pangkeni, guru agama pai' totu'a to Yahudi mpopo'ore' -i, ra'uli':

⁴¹Enako so ga pa zasramovali tudi višji duhovniki s pismarji in s starejšinami in govorili:

⁴²"Tau ntani' -na natulungi-ramo, woto-na moto-pi uma nakulei' ntulungi. Hiaa' bo Hi'a he'e Magau' to Israel! Agina mana'u-i ngkai kaju parika' -na toe, pai' lako' tapangala' -i.

⁴²Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kralj Izraelov je, naj stopi sedaj s križa, in verovali mu bomo.

⁴³Ncarumaka Alata'ala-i, pai' na'uli' Ana' Alata'ala-i. Mai tahilo Alata'ala mpobahaka-i, ane dota-i."

⁴³Zaupal je v Boga, naj ga reši sedaj, če ga ima rad; saj je rekel: Sin Božji sem.

⁴⁴Ntahawe' toperampaki to raparika' dohe-na, meruge' wo'o-ra-rawo mporuge' -i hewa toe.

⁴⁴Ravno tako sta ga zasramovala tudi razbojnika, ki sta bila ž njim križana.

⁴⁵Tebua' -mi eo, muu-mule' mobengi hobo' hi ngata toe rala-na tolu jaa.

⁴⁵Od šeste ure pa nastane tema po vsej zemlji do devete ure.

⁴⁶Jaa tolu ncimonou', mekio' -imi Yesus napasimuku mpo'uli': "Alata'ala-ku! Alata'ala-ku! Napa pai' nupalahii-a?" Hi rala basa Yahudi: "Eli! Eli! Lama sabakhtani?"

⁴⁶A okoli devete ure zavpije Jezus z močnim glasom, rekoč: Eli, Eli, lama sabahtani? to je: Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?

⁴⁷Ba hangkuja dua to mokore mohu' hi kaju parika' -na mpo'epe pe'au-na toe, ra'uli': "Epe, mpokio' nabi Elia-i!"

⁴⁷In ko slišijo to nekateri tistih, ki so tam stali, reko: Ta kliče Elija.

⁴⁸Ria hadua to mokeno hilou mpo'ala' hampu'u wunga to hewa lomo', nabangkahi hi rala ue anggur to mo'onco, natu'u hi wuntu hompea pai' napopoju'ui-ki Yesus bona na'inu.

⁴⁸In precej pohiti eden izmed njih in vzame gobo in jo namoči z octom in natakne na trst, ter mu daje piti.

⁴⁹Ria wo'o to mpo'uli': "Popea ulu, tahilo ba tumai mpu'u-i Elia mpotulungi-i."

⁴⁹Drugi pa pravijo: Pusti, da vidimo, če pride Elija in ga reši.

⁵⁰Oti toe me'au tena-i Yesus napesukui, pai' modupe' -mi inoha' -na.

⁵⁰Jezus pa zopet zavpije z močnim glasom in izdahne duha.

⁵¹Nto'u toe, kain porini-olo' to tetoe hi rala Tomi Alata'ala muu-mule' mobika' ntongo' ngkai lolo-na rata hi une' -na. Ria wo'o linu, pai' watu bohe paheka' -heka'.

⁵¹In glej, zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se razpokajo,

⁵²Wori' daeo' mobea-mi, pai' wori' tauna to monoa' ingku-ra owi rapotuwu' nculii'.

⁵²in grobi se odpro in mnoga trupla svetnikov, ki so bili zaspali, se obude,

⁵³Ka'oti-na Yesus tuwu' nculii', mehupa' -ra ngkai daeo' -ra, pai' -ra mesua' -hi ngata Yerusalem, ngata to moroli' toe. Wori' tauna mpohilo-ra.

⁵³in izšedši iz grobov po vstajenju njegovem, pridejo v sveto mesto in se prikažejo mnogim.

⁵⁴Tadulako tantara hante tantara-tantara doo-na to mpojaga Yesus, me'eka' lia-ramo mpo'epe linu pai' mpohilo hawe'ea to jadi' toe. Ra'uli': "Ana' Alata'ala mpu'u-i-tawo'!"

⁵⁴Stotnik pa in kateri so ž njim stražili Jezusa, videč potres in kar se je godilo, se zelo prestrašijo in reko: Resnično je bil ta Sin Božji.

⁵⁵Hi ree, wori' wo'o tobine to menaa ngkawao. Hira' toe tobine to mpotuku' pai' mpotulungi Yesus, ntepu'u ngkai pobago-na hi tana' Galilea.

⁵⁵Bile so pa tam in so oddaleč gledale mnoge žene. Te so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so mu stregle.

⁵⁶Hanga' -na to hadua, Maria Magdalena. To hadua wo'o, Maria tina-na Yakobus pai' Yusuf. Pai' hadua wo'o tobine-na Zebedeus.

⁵⁶Med njimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakobova in Jozejeva mati, in mati Zebedejevih sinov.

⁵⁷Neo' limpa-mi eo, tumai hadua tauna to mo'ua' to ngkai ngata Arimatea, hanga' -na Yusuf. Yusuf toei, topetuku' Yesus wo'o-i-hawo.

⁵⁷Ko se je pa zvečerilo, pride bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil tudi sam Jezusov učenec.

⁵⁸Hilou-i hi Pilatus mperapi' woto Yesus. Pilatus mpohubui tantara-na mpowai' -i Yusuf woto-na Yesus.

⁵⁸Ta pristopi k Pilatu in prosi za Jezusovo truplo. Tedaj zapove Pilat, naj mu ga izroče.

⁵⁹Na'ala' mpu'u-mi, naputu' hante kain to bula,

⁵⁹In Jožef vzame Jezusovo truplo in ga zavije v čisto platno

⁶⁰pai' napopoturu hi rala daeo'. Daeo' toe, daeo' to bo'u-pidi, daeo' pomporodoa-na Yusuf moto, to ratowi hi panapa bulu' watu. Oti toe, naluli' hameha' watu to bohe na'unca-ki daeo' toe, pai' -i malai-mi.

⁶⁰in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide.

⁶¹Aga Maria Magdalena pai' Maria to ntani' -na, mohura-ra hi mai hi mali daeo'.

⁶¹Bila je pa tam Marija Magdalena in druga Marija, sedeč grobu nasproti.

⁶²Kamepulo-na hi Eo Sabat, imam-imam pangkeni pai' to Parisi hilou hangkaa-ngkania hi Pilatus,

⁶²Drugi dan pa, ki je za dnem pripravljanja, se zbero višji duhovniki in farizeji pri Pilatu,

⁶³ra'uli': "Tua Gubernur, kikiwoi lolita topebagiu toei ngone lou, bula-na tuwu' -pidi na'uli': `Kaliu-na tolu eo, tuwu' nculii' -a.'

⁶³govoreč: Gospod, spomnili smo se, da je ta lepar, ko je še živel, dejal: Čez tri dni vstanem od smrti.

⁶⁴Jadi', toe pai' kiperapi' bona Tua mpohubui tantara hilou mpojaga daeo' -na toe ria, radongo lompe' duu' -na rata hi eo katolu-na, bona neo' ria loga ana'guru-na lou mpanako woto-na. Ra'uli' mpai' hi ntodea tuwu' nculii' -i, duu' -na wori' -mi tauna to rabagiu. Helee, meliu lau-mi mpai' kawori' tauna to mpotuku' -i ngkai to mpotuku' -i bula-na tuwu' -pidi."

⁶⁴Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne, da morda ne pridejo učenci njegovi in ga ukradejo ter reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih; in zadnje sleparstvo bo hujše od prvega.

⁶⁵Na'uli' Pilatus: "Ria moto tantara. Keni-ramo hilou mpodongo daeo' -na hudupakulea' -ni."

⁶⁵Pilat pa jim reče: Vzemite stražo, pojdite, dobro zavarujte, kakor veste.Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen, zavarujejo grob s stražo.

⁶⁶Hilou mpu'u-ramo hi daeo'. Rasaa' watu po'unca-na, bona uma ma'ala raderu', pai' rahubui tantara mpodongo daeo' toe, bona neo' ria to mpokabiboi.

⁶⁶Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen, zavarujejo grob s stražo.