¹{Načelniku godbe; na gitit. Sinov Korahovih psalm.} Kako ljuba so prebivališča tvoja, o GOSPOD nad vojskami!

²Duša moja hrepeni in koprni po vežah GOSPODOVIH, srce moje in meso moje radostno kličeta v hrepenenju po živem Bogu mogočnem.

³Saj vrabec je našel dom in lastovka si gnezdo, kamor položi mladiče svoje – oltarje tvoje, o GOSPOD nad vojskami, kralj moj in Bog moj!

⁴Blagor jim, ki prebivajo v hiši tvoji, vedno te bodo hvalili. (Sela.)

⁵Blagor človeku, čigar moč je v tebi: njim so v srcu pripravljene poti na Sion.

⁶Gredé po Solzni dolini, si jo obračajo v kraj studencev; saj tudi rani dež jo pokriva z blagoslovi.

⁷Gredo od kreposti do kreposti, vsak njih se prikaže pred Bogom na Sionu.

⁸GOSPOD, Bog nad vojskami, čuj molitev mojo, poslušaj, o Bog Jakobov. (Sela.)

⁹Poglej, o Bog, ki si ščit naš, in glej maziljenca svojega obličje!

¹⁰Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje; rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih.

¹¹Zakaj solnce in ščit je GOSPOD, Bog, milost in slavo daje GOSPOD, dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti.GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!

¹²GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!