1{Pesem stopinj.} Ko je GOSPOD nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah.2Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem. Tedaj so rekli med pogani: Veličastne reči je ž njimi storil GOSPOD!3Veličastne reči je storil z nami GOSPOD, veseli smo bili!4Pripelji nazaj, o GOSPOD, jetnike naše kakor potoke v suho deželo!5Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.6Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.