1{Molitev Davidova.} Čuj, o GOSPOD, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih.2Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo.3Preiskal si srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust.4Gledé na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvojih sem se čuval potov siloviteža.5Vzdržal sem korake svoje na stezah tvojih, niso se spoteknile noge moje.6Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje in poslušaj govor moj.7Čudovito pokaži milost svojo, rešitelj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upornikov na desnico tvojo.8Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj9pred brezbožniki, ki me napadajo, pred sovražniki duše moje, ki me oblegajo.10Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govoré ošabno.11Pri vsakem koraku me že obstopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pahnejo na tla.12Podoben je sovražnik moj levu, ki želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v skrivališču.13Vstani, GOSPOD, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim.14Oprosti me ljudi z roko svojo, GOSPOD, ljudi tega sveta, katerih delež je v tem življenju, katerim polniš trebuh z zakladom svojim; sinov imajo dosita in preobilje svoje zapuščajo otrokom svojim.Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.15Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.