1{Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov.} Sliši, o Bog, molitev mojo in prošnji moji se ne skrivaj!2Ozri se v me in mi odgovori; blodim v žalovanju svojem in ječati mi je3zavoljo glasú sovražnikovega, zavoljo stiskanja krivičnika. Ker name zvračajo krivico in v jezi me preganjajo.4Srce se mi krči v životu, in smrtni strahovi so me obšli.5Strah in trepet me napadata, in groza me je prevladala.6In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, zletel bi, kjer bi mogel počivati.7Glej, kar najdalje bi pobegnil, prebival bi v puščavi. (Sela.)8Hitel bi, da si najdem zavetja pred besnečim vetrom, pred viharjem.9Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik; ker silovitost in prepir vidim v mestu.10Po dnevi in po noči prežeč pohajajo po zidovju njegovem, krivica in hudobnost pa sta sredi njega.11Škodoželjnost je sredi njega, in z ulic njegovih se ne umakneta zatira in zvijača.12Kajti ne nasprotnik me sramoti, to bi prenašal; ne sovražilec moj se vzpenja proti meni, njemu bi se skril, –13temuč ti, človek, meni enak, prijatelj moj in zaupnik moj,14ki sva skupaj sladko se družila, v hišo Božjo hodila z veselo množico.15Smrt naj jih preseneti! živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih, ker hudobnost je v njih prebivališču, sredi med njimi.16Jaz pa bom klical Boga, in GOSPOD me bo rešil.17Zvečer in zjutraj in opoldne bom tožil in stokal, dokler ne usliši mojega glasu.18Otel je in v mir postavil dušo mojo iz boja zoper mene; kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.19Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril, saj on sedi na prestolu od vekomaj (Sela.), njim, v katerih ni premembe misli in se ne boje Boga.20Nezvestnik je iztegnil roko svojo zoper nje, ki so živeli v miru ž njim; zavezo svojo je oskrunil.21Gladke so, maslene besede njegove, a vojska tiči v njegovem srcu; mehkejši od olja so govori njegovi, in vendar so goli meči.22Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.23In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.